VPRAŠANJA Flashcards
Razlike med znanstvenim znanjem in drugimi oblikami znanja
ZZ je specifična oblika znanja, ki nastaja v procesu znanstvenega raziskovanja
Znanstvena spoznanja so bolj sistematična in organizirana, imajo opredeljene pogoje, v katerih velja določena zakonitost, trditve so natančno formulirane
Naštej in opiši korake raziskovanja
Sistematično in organizirano
Koraki/faze vodijo od vprašanja do odgovora
Koraki: opredelitev raziskovalnega problema, pregled pomembne literature, določitev raziskovalnega načrta, zbiranje podatkov, , analiziranje podatkov, interpretacija rezultatov ter pisno, javno, dostopno poročilo
Opiši pot od raziskovalnega problema do raziskovalnega vprašanja oz. hipoteze
Opiši na primeru
- Izberemo področje raziskave (naprimer Delovna terapija)
- Preverjanje ideje - resničnosti in pomembnost problema, možnosti raziskovanja, izvedljivost, zanimivost, novost
- Problem zožimo na raziskovalno vprašanje (kako Delovna terapija pomaga redno zaposlenim v pisarnah)
- Iz RV oblikujemo hipotezo (Delovna terapija promovira korektno, zdravo držo pri zaposlenih v pisarnah) -> šele po pregledu literature
Kaj je anketa? Kako posplošimo vzorec anketiranih na celotno populacijo?
Način zbiranja podatkov s pomočjo SPRAŠEVANJA, ki se najpogosteje uporablja pri kvantitativnem raziskovanju. Vprašalnik - navadno zaprta, odprta ali kombinirana vpr.; sprašujemo po stališčih, mnenjih, znanju, dogodkih, demografskih znač.
Razloži pojem raziskovalni problem, raziskovalno vprašanje, hipoteza, operacionalizacija + konkreten primer iz stroke
RAZISKOVALNI PROBLEM: širši koncept, v katerega raziskovalec pokaže zanimanje za raziskovanje (značilnosti ljudi, dejstva, dogodke, procese) - npr. odnosi med sodelavci
RAZISKOVALNO VPRAŠANJ: zožen RP; prehajamo iz širšega v ožji koncept, bolj opredelimo kaj bomo raziskovali - npr. odnosi med novejšimi in starejšimi delavci
HIPOTEZA: RP, ki ga dodelamo po pregledu obstoječe literature; informirano ugibanje - npr. zdravstveni delavci novincem nudijo zadostno podporo
OPERACIONALIZACIJA: postopek kjer raziskovalec pojme definira tako, da jih lahko merimo: poimenuje indikatorje in variable - npr. znanje predano novincem, čas, porabljen za pomoč novincem, nasveti iz prakse,
Značilnosti znanosti
problemi s poimenovanjem in razlaganjem pojavov, pogoji za pridobivanje znanja
različne, različne oblike znanja, dvojnost znanosti - zaloga znanja in proces, specifika znanstvenega znanja, načela znanstvenega spoznavanja, znanstveno raziskovanje
Oblike znanja
izkustveno, tradicionalno, od avtoritet, iz intuicije ali inspiracije, znanstveno znanje
Kaj je znanost
Oblika znanja, sistem ugotovitev, ki so nastale kot rezultat znanstvenega raziskovanja, ; dejavnosti, proces raziskovanja z uporabo znanstvene metode
Znanstveno raziskovanje
Sistematično, kontrolirano, izkustveno in kritično proučevanje hipotetičnih trditev
Namen ZR
Opis, razlaga in/ali napovedovanje pojavov
Znanstveno znanje
Sistematično, organizirano; opredeljeni pogoji, v katerih veljajo dol. zakonitosti; trditve natančno formulirane
Primeri R VPR
- interpretativna (opišite razloge najpogostejših študentskih napak pri praktičnem pouku)
- primerjalna (primerjajte prednosti in pomanjkljivosti ankete in intervjuja)
- aplikativna (ste delovni terapevt, vključen v praktični pouk študentov ZF. Kako bi ugotovili ali je pouk učinkovit)
Koraki/faze v raziskovanju
od vprašanja do odgovora, da ima značaj znanstvenega znanja morajo koraki biti opravljeni na točno dol. način - rigorozno, Pasti in možne napake v pos. fazah, razmerje med domišljijo in disciplino, kdo sme raziskovati - odvisno od zahtevnosti raziskovanja, strategij in metod, števila vklj., pomena raz.
Načela znanstvenega spoznanja
objektivnosti, zanesljivost, veljavnost, natančnost, splošnost, sistematičnost
Znanost
kako, kdo, čemu
etični vidiki
zakaj je znanost dobra
področna umestitev znan. ved in posledična izbira metod
razlogi proti in za raziskovanje v znan. vedah
Etični vidiki
pravice subjektov (zaradi vključenosti niso prizadeti, p. do odklonitve brez posledic, sami se odločajo o sodelovanju na osnovi seznanjenosti z raziskavo, p do zasebnosti, p do zaupnosti podatkov, p do dostojanstva in spoštovanja)
Posebno občutljive skupina
bolniki, otroci, duševno prizadeti, starejši, zaporniki, umirajoči, nezavestni, pripadniki nižjih slojev, pripadniki marginalnih skupin
Etični vidiki SLO
Etična komisija pri Ministrstvu za zdravje, naslovimo vlogo za soglasje na posebnem obrazcu
Spoznavna, praktična, kulturna funkcija znanosti
- spoznavna: pridobivanje objektivnega znanja o pojavih
- praktična: odkrivanje mogočega, reševanje praktičnih problemov
- kulturna: vpliv na predstave ljudi, vpliv na življenje, npr. odnos človeka do narave, možnosti kvantificiranja pojavov
Znanstveno raziskovanje v zdr. vedah
Preden lahko načrtujemo raz. delo, moramo odgovoriti na vprašanja o svojem poklicnem področju: poslanstvo (zakaj, družbena funkcija, razlog za obstoj9, predmet (kaj delamo), metode (kako delamo), namen (čemu delamo)
Naravoslovje, tehnika, družboslovje, humanistika
naravoslovje - narava - odkritje
tehnika - tehnologija - izum
družboslovje - družba - razlaga
humanistika - kultura - interpretacija
Metode v različnih znanostih
naravoslovje, družboslovje, humanistika; kvantitativne - kvalitativne; eksperiment - anketa - intervji; intervju, opazovanje
Razlogi proti raziskovanju v “novih” zdr. strokah
- potrebno metodološko znanje, ki ga večina nima - ni bila obvezna sestavina izobraževanja v Slo
- draga zamudna dejavnost
- ugotovitve v neskladju s pričakovanji
- ni primerno iskanje odgovorov na vsako vprašanja
- možnost zmot zelo velika
- ne moremo priti do resnice o pojavu, le do modela resnice
Razlogi ZA raziskovanje
- znanstvene resnice je mogoče kadarkoli ovreči, ne vladajo jim miti / ideologije, ne večne resnice / dogme
- metodični dvom - omogoča razvoj
- kadarkoli mogoče izpodbijati stare trditve + iskati nove odgovore na stare vpr.
Specifični razlogi ZA raz. v zdravstvu
- ekonomski (kateri ukrepi so najbolj učinkoviti ob omejenih sredstvih)
- izobraževalni (ni vseeno kako nastaja znanje, ki se bo preneseno na nove generacije)
- spoznavni (odkriti + pojasniti nujne in zadostne pogoje nastanka, delovanja in razvoja spec. pod.)
- politični (argumenti za razporeditev sredstev)
- etični (nujnost narediti vidno polje skrbi, prepoznavanje ranljivosti in naklonjeno ravnanje)
Razlogi za premajhno uporabo in produkcijo ZZ v zdr.
- pomanjkanje znanja o tem kje je kako se bere in uporablja
- malo statusnih in finančnih nagrad za uvajanje sprememb
- zahteva podaljšano izobraževanje, boljšo predizobrazbo, utemeljitev poklicnega dela na teoretičnih osnovah
- strokovnjak je oseba, ki uporablja teoretično znanje za reševanje praktičnih problemov
Nekatera raziskovalna vpr.
kdo sem (znač. poklicne sk.); kaj in kako delam (definicija področja, razmejitev od drugih strok, kakovost dela, učinki); zakaj in čemu delam (teoretično ozadje, družbeni kontekst in pomen)
Raziskovalni koraki
- določeno zaporedje korakov
- ideje za raziskovanje, prehod k R vpr. in hipotezi
- pomembna spoznanja drugih
- kje najdemo info
Osnove postopkov R dela - koraki
definiranje RP ali vpr. -> pregled relevantne lit. -> določitev raz. načrta -> zbiranje podatkov -> analiza podatkov -> interpretacija rezultatov -> pisanje raz. poročila
Opredelitev problema
Ideja (last. izkušnje,lit., teorije), preverjanje ideje (resničnosti, pomembnost problema, možnost raziskovanja, izvedljivost, zanimivost, novost), zožitev problema na R vpr. ali hipotezo
Primer postopka prehoda ideja -> R vpr.
področje (odnosi med delovnimi terapevti), RP (uvajanje novincev), R vpr. (kater izkušnje nudijo izkušeni novincem DT?) / hipoteza (DT nudijo novincem različne oblike pomoči), operacionalizacija hipoteze (variable za oblike pomoči npr. dajanje info, razlaga postopkov, psihična podpora; indikatorji npr. lestvice, ki merijo stopnjo temeljitosti razlage, razumljivost, teroetične utemeljenosti)
Pregled lit. in kritično branja
odkrivamo katere raziskave so že opravljene
ugotavljamo najprimernejše metodološke pristope
pomaga opredeliti pojme, koncepte, variable
iščemo teoretični okvir
umeščamo našo raz. v znanje dol. področja
Ključna vpr. pri kritičnem branju
- kaj je predmet raziskave?
- kateri so razlogi za raziskavo?
- kako je raz. potekala?
- ali so ugotovitve razložene, utemeljene in pomembne?
kako se zaključki ujemajo z namenom raziskave?
Načrt raziskave, izbor strategij, metod
METODE: deskriptivna ali opisna, eksperimentalna metode, zgodovinska metoda ali analiza virov)
STRATEGIJE: študija primera, longitudinalna študija, primerjalna študija, presečna študija, akcijsko raziskovanje, pilotna študija)
Zbiranje podatkov
eksperiment, spraševanje, opazovanje
Eksperiment
- nadzorovano poseganje v pojav in ugotavljanje posledic
- eksperimentalna in kontrolna skupina
- kvazi-eksperiment - ni v umetnih pogojih, na moremo nadzirati vseh pogojev
- etika pri eksperimentalnem raziskovanju
- evalvacijsko in akcijsko raziskovanje kot obliki eksperimentalnega
Anketa
vprašalniki, na večjih skupinah respondentov za opis in razlago pojavov; po pošti, osebno (sami ali anketar), odprta, zaprta, kombinirana vprašanja, lestvice, dihotomna; izdelava vprašalnika ali uporaba obstoječega (dovoljenje avtorja); jemlje izjave, ne ravnanja (lahko se zlažejo), vprašanje lahko vpliva na odgovor, subjektivno odgovarjanje
Intervju
delno ali nestrukturirano ustno vprašanje pos. za ugotavljanje subjektivnih vidikov, pojavov; Individualni, skupinski, fokusni; Usmerjen v določeno temo ali dogodek, v preteklost, v doživljanja; Oseben, preko komunikacijske tehnologije; priprava, manjše število vprašanih; usposobljen spraševalec, zamudnost, možna pristranost, ne omogoča posploševanja.
Vzorčenje
izbor tistega dela populacije, ki jo v raziskovanju predstavlja;
- Enostavni slučajni vzorec: vse enote populacije imajo enako možnost da so izbrane
- Stratificirani vzorec: ko je populacija sestavljena iz določenih skupin, za katere želimo, da so vse zajete. Slučajen izbor opravimo znotraj posameznih skupin.
- Kvotni vzorec: ne temlji na slučajnem izboru, temveč na vnaprejšni odločitvi, koliko posameznih predstavnikov potrebujemo za našo študijo. (več možnosti za pristranost)
Opazovanje
načrtovano, sistematično, preverljivo, smotrno, omejeno, izčrpno, beleženo; opazovanje vedenja, dejanj, dejavnosti, interakcij nam lahko omogoči razumeti več, kot so ljudje sposobni ali pripravljeni povedati o kompleksnih situacijah
- Struktuirano (kvantiativno); nestrukturirano (kvalitativno (etnografija))
- Odkrito, skrito (etični problemi)
- s sodelovanjem ali brez
- opazovalčeva pristranost, reaktivnost opazovancev; opazujemo sedanjsot, le zunanje pojave, ne vemo, kaj je razlog za njih.
- lahko opazujemo procese in spraševanju nedostopne pojave
Analiza podatkov
kvantitativna ali kvalitativna
Poročanje o raziskovanju
vrste: diplomsko delo, poročilo naročnikom raziskave, predstavitev na strokovnem področju ali konferenci, poročilo udeležencem raz., strokovni ali znanstveni članek
Elementi raziskovalnega poročila
namen raziskave, pregled lit., izvedba (pristop, metode, tehnika zbiranja in obdelave podatkov), rezultati, ugotovitve (interpretacija, razprava), priporočila (spoznavna, praktična)
Izhodiščna vpr. opazovanja
KDO OPAZUJE: samoopazovanje, zunanji opazovalec (domorodec, tujec)
KJE: laboratorij (večji nadzor, ožji fokus), naravno okolje (množica vtisov, bogati podatki)
KAKO: pripomočki (audio, video, ček liste, seznami)
4 principi kvalitativnega terenskega opazovanja
- dolgotrajna bližnja prisotnost opazovalca
- resničnost poročila
- obsežni opisi vsakodnevnega poteka proučevanih procesov
- direktni navedki udeležencev
Možne kategorije opazovanja v kvalitativnem raziskovanju
- Dejanja in dejavnosti (npr psevdopacienti v psihiatrični bolnišnici)
- Pomeni (to so izjave, ki določajo ali razložijo udeleženčeve aktivnosti, npr “zadržala sapo”, “stala pri miru”)
- Participacija (ko opišemo, na kakšen način je udeleženec vključen v določeno okolje – npr psevdopacienti na psihiatriji)
- Odnosi (so opisi interakcij, povezanosti med opazovanimi udeleženci)
- Okolja (opis npr enote za intenzivno nego, kot jo vidi opazovalec)
Opazovanje v kvantitativnem raziskovanju
- odmaknjena, ločena vloga opazovalca
- vnaprejšnje definiranje in operacionalizacija variabel
- strukturirano opazovanje s pomočjo protokolov ali vodil (zagotavlja nadzor nad strukturo podatkov)
Dovoljenja za opazovanje + etični vidiki
odkrito, prikrito opazovanje
potrebno dobiti dovoljenja
Zagotavljanje veljavnosti in zanesljivosti
- Kako zmanjšati opazovalčevo pristranost: usposabljanje
- Kako zmanjšati reakcije opazovanih na to, da so opazovani: To imenujemo Hawthornov učinek, vendar ta izgine s časom. Zato se mora opazovanje pričeti pred dejanskim zbiranjem podatkov za analizo
- Kako zagotoviti reprezentativnost opazovanj: Opazovalec mora preživeti kar največ časa v opazovanem okolju, ob različnih dnevih in urah
- Idealno je, da je opazovanje del študije s traingulacijo. Objektivnost povečamo z večimi opazovalci
Primer strukturiranega opazovanja
OKOLJE: fizično, socialni kontekst
UDELEŽENCI: kdo, koliko, vloge
DEJAVNOST IN INTERAKCIJE: odkrivanje vzorcev
POGOSTOST + TRAJANJE: časovni vidik, tipičnost situacije
DRUGI DEJ.: nenačrtovane dej., simbolični pomeni, neverbalno komun.
ČASOVNO VZORČENJE: opazovalni urnik, situacija ali oseba, verbalna/neverbalna sporočila
KOMBINIRANJE NESTRUKTURIRANIH IN STRUKTURIRANIH OPAZOVANJ: prednosti, pomanjkljivosti; odvisnost od teoretičnega izhodišča raz.
ANALIZA PODATKOV: etnometodologija, semiotika, dramaturgija, dekonstrukcija, druge metode: analiza vsebine, utemeljena teorija; kategorizacija, narativna analiza (analiza pripovedi); konverzacijska a. (slušno opazovanje), beleženje in analiziranje verbalne kom. (lingvistični vidik)
Povzetek - opazovanje na kratko opisano
- rigoroznost + sistematičnost, več opazovalcev
- podrobni zapiski opazovanj in ločen dnevnik opazovanja
- definirana stopnja strukturiranosti opaz.
- veliko časa, da pokrijemo varianco pojava
- zagotavljanje kredibilnosti (triangulacija)
- kodiranje neverbalnega komun., možno multiplo kodiranje
- minimizacija reaktivnosti proučevanega pojava
- zagotovitev natančnosti beleženja podatkov
Prehod problem -> podatki za njegov opis/razlago
- odločitev o instrumentih za zbiranje podatkov odvisna od RN + izbora metod/strategij
- metoda raziskovanja je lahko eksperimentalna ali deskriptivna
- longitudinalna ali presečna študija
- nekatere RP bolj osvetli opazovanje, druge spraševanje, tretje merjenje
Anketno raziskovanje v okviru kvantitativne raziskovalne paradigme
- vprašalniki na večjih sk. respondentov - anketirancev
- opis/razlaga pojava
- Kaj, kje, koliko, kako, kdaj -> opis
- zakaj, čemu -> razlaga
- Pojav razložen ko poznamo nujne in zadostne pogoje za njegov nastanek, ko poznamo potek + znač.
Načini anketiranja
- terensko (anketar sprašuje anketiranca, vnaša odgovore v vprašalnik; + visoka realizacija vz., malo manjkajočih odg.; - nevarnost pristranskosti,visoki stroški)
- samoanketiranje (po pošti, razdelimo večji sk. ljudi; + nizki stroški, ni vpliva anketarja; - nižja realizacija vz., pomanjkljivo izpolnjeni vprašalniki, manj kontroliran)
- samoanketiranje na internetu (problematično)
Načrtovanje anketnega raz.
- pripravljalna faza (zbiranje podatkov iz lit., opazovanje, intervju)
- pilotska faza (poskusno oblikovanje vprašalnika, prosimo za izpolnjevanje skupino oseb, ki ima možnost biti izbrana v vz.)
- izvedba (z zagotavljanjem čim bolj kontroliranih pogojev)
Pasti anketnega raz. (deduktivno hipotetična paradigma)
- razumevanje izrazov (izobrazba, besedni zaklad, kontekst)
- “prisiljevanje” v dol. odg. za preverjanje hipoteze - opis ali razlaga pojava povsem drugje
- zatekanje k zaželenim odg. (glede prehrane, odnosa do otrok, pacientov, …)
Oblikovanje vprašalnika
- tanek, kakovosten papir, pastelne barve, ne velike tiskane črke
- na začetku (ali v posebnem spremnem pismu): predstavitev raz. in raziskovalcev, logotip, namen, dovoljenja (če so potrebna), zagotovilo o anonimnosti / zaupnosti podatkov, dostop do rezultatov, kontaktna oseba, spl. navodila za izpolnjevanje in ev. selekcijska vpr. (npr. če ste v zadnjih 3 mesecih bili v bolnišnici, pojdite na stran x)
Pravila oblikovanje vprašalnika
- zaprta vprašanja (odgovori v naprej ponujeni)
- odprta (odg. s svojimi besedami)
- strukturirani in nestrukturirani, lahko kombinirani
Odprta vprašanja
- odgovri kompleksni / preštevilni za vnaprejšnje kodiranje
- pilotna/razvojna faza, lestvice
- zahtevna za izpolnjevanje (večja motivacija)
- manjši obseg odgovorov
- pojasnjevanje zaprtih odg. kot dodatek
- primer: na katerih petih področjih življenja najbolj vplivajo bolezni?
Zaprta vprašanja
- RP o katerih je veliko znanega
- hitrejša, enostavnejša za obdelavo (ni treba predhodno kodirati)
- ponujeni odg. morajo pokrivati vse možnosti, ponuditi dodatno odprto možnost
- navodila za odg. zelo natančna
- primer: kako bi opisali svoje zdravje: odlično, zelo dobro, dobro, niti dobro niti slabo, slabo
Prilagajanje vprašanj RP
- občutljiva področja: možna zadrega/občutek ogroženosti, na koncu vprašalnika, formulirani v neosebni obliki (spolno vedenje, nasilino obnašanje, kajenje)
- vpr. o stališčih mnenjih: nevarnost socialno zaželenih odg., respondent nima mnenja/stačišč, mnenja/stališča ambivalentna, nagnjenost k odg. da, trditve treba obračati
- vpr. o znanju: le kaar pričakujemo znanje, nihče ne prizna nevednosti - ugibanje, zmanjšati občutek ogroženosti z neosebnimi, posplošenimi oblikami
- faktualna vprašanja o dejstvih: poudarjena zaupnost podatkov, le če predpostavimo, da ima respondent ustrezne info (holesterol, teža), strategije - letnica rojstva bolje kot starost v letih, seznam zdravil, na koncu vprašalnika
Študija primera
- oseba, dogodek, skupina, proces, dogajanje
- pregled projekta, terenski postopki zbiranja podatkov, vprašanja študije primera in predvideni viri odg., glavni el. za končno poročilo
- zbiranje podatkov: raz. dokumenti, opazovanje, analiza fiz. predmetov
Akcijsko raziskovanje
- reflektirana, raziskana uvedba neke spremembe v konkretno okolje, enakopravno sodelovanje raziskovalcev in udeležencev
- namen ni le ustvarjanje znanja o pojavu, ampak tudi njegovo reflektirano spreminjanje
- ustvarja “kulturno spraševanje” v praksi, nenehni razvoj dejavnosti
Razlika med kvalitativnim in kvantitativnim pristopom
- Kvantitativni: linearen proces z zaporedjem teoretičnih, metodoloških, empiričnih korakov. Raziskovalec izdela model predpostavljenih pogojev in povezav še pred začetkom raziskovanja. Izhodišče je teoretično znanje iz literature o predhodnih raziskavah. Vsak korak lahko opravimo ločeno od drugih.
- Kvalitativni: deli raziskovalnega procesa so med seboj odvisni. Gre za krožni model raziskovanja. Začnemo z raziskovalnimi vprašanji (nanašajo se na pojave/stanja/procese). Dostop do raziskovanega polja je težavnejši. Odločitve glede vzorčenja se pojavijo na različnih točkah raziskovanja.
