vprašanja Flashcards
katero čutilo je najbolj razvito od vseh že pred rojstvom?
sluh
naštej nekaj značilnosti glasbenega razvoja od rojstva do 1. leta
- dojenček obrača glavo in oči v smeri zvoka
- razlikuje človeški glas od drugih virov zvoka
- prepozna materin glas
- zvočno komunicira skozi vokalizacije
- se odziva na zvok, ki ima pomirjujoč učinek na počutje
- zgodnje motorične reakcije niso sinhronizirane z glasbo
- pri 5 mesecih že zaznavajo spremembe v ritmičnih sekvencah
- z glasom posnema zvoke okolja
- prepoznava smer zvoka
naštej nekaj značilnosti glasbenega razvoja pri 1-2 letih
- si pevsko izmišlja in napreduje v petju spontanih pesmi
- se igra bibarija, v katerih povezuje zvok in dotik
- se spontano gibalno izraža ob glasbi
- pozorno posluša in oponaša zvoke in besede
- raziskuje izvor zvoka
- kratkotrajno usklajuje gibe z glasbo
- napreduje v motoričnem odzivanju na zvok
naštej nekaj značilnosti glasbenega razvoja pri 2-3 letih
- napreduje v petju spontanih pesmi, ki so že daljše
- poje “potpourri” pesmi
- ob poslušanju nove pesmi pripeva
- poje v razponu okvirn od e1 do g1
- se igra bibarije ob ritmiziranih besedilih
- napreduje v pozornem poslušanju
- napreduje v ritmični usklajenosti gibov ob petju spontanih pesmi
- po zvočni barvi prepoznava glasove znanih oseb in zvoke lastnih glasbil
naštej nekaj značilnosti glasbenega razvoja pri 3-4 letih
- napreduje v petju potpourri pesmi
- posnema petje pesmi v globalnem poteku
- se gibalno odziva na spremembe tempa
- se intenzivno socializira z glasbo iz okolja (Gordon - proces inkulturalizacije)
naštej nekaj značilnosti glasbenega razvoja pri 4-5 letih
- ustvarja pevske izmišljije na znana ritmična besedila
- poje v obsegu od okvirno d1 do h1
- po melodiji prepozna znano pesem
- odmeva enostavne zvočne vzorce
- pozorno posluša in po zvočni barvi prepozna znana glasbila
- pozorno posluša, primerja in razlikuje enake in različne ritmične vzorce
- pozorno posluša, primera in razlikuje glasnejše in tišje, hitrejše in počasnejše, višje in nižje zvoke
- ob ponovnem poslušanju prepoznava znane skladbe
naštej nekaj značilnosti glasbenega razvoja pri 5-6 letih
- izraža interes za ponavljanje glasbenih dejavnosti
- gibe bolje usklajuje s petjem kot s poslušanjem glasbe
- napreduje v intonaciji petja (manj napak)
- napreduje v prepoznavanju znanih pesmi v izvedbi brez besedila
- razlikuje glasnejše-tišje, hitrejše-počasnejše, daljše-krajše in višje-nižje izvajanje
- razlikuje enake in različne enostavne ritmične in melodične vzorce
- ustvarja zvočne izmišljije
- s simboli izraža prepoznane glasbene elemente
- pri petju upošteva jakost in hitrost
- pozorno posluša, primerja in razvršča zvoke po zvočni barvi, jakosti, trajanju in višini
naštej nekaj značilnosti glasbenega razvoja pri 6-7 letih
- od prevladujočega sintetičnega sprejemanja glasbe prehaja v analitično prepoznavanje posameznih glasbenih elementov
- manj je ritmičnih napak kot intonančnih
- začenja oblikovati predstave o tonaliteti, dobro sledijo pentatoniki
- ločijo enake in različne tonske višine
- ločijo enaka in različna ter daljša in krajša zvočna trajanja
- ločijo glasno in tiho izvajanje, slabše pa razlikujejo naraščajoče in pojemajoče
- prpoznajo izrazna sredstva - tempo, dinamika, izvajalska sredstva
- narašča pestrost, koordinacija in skladnost gibalnega odzivanja na glasbo, odzivi posameznih delov telesa, dobro sledijo metrumu
naštej nekaj značilnosti glasbenega razvoja pri 8-9 letih
- razvoj od sintetičnega k analitičnemu sprejemanju glasbe
- narašča sposobnost prepoznavanja glasbene celote kljub spremembi posameznega elementa
- razlikujejo zvočne elemente (tonske višine, trajanje, jakost, tempo, oblikvna načela, tudi naraščanje in pojemanje, pohitevanje in zadrževanje)
- oblikujejo predstave o tonaliteti in intervalnih odnosih
- postopno zaznavajo večglasje
naštej nekaj značilnosti glasbenega razvoja pri 10-11 letih
- razvije občutek za večglasje in estetsko oblikovanje in vrednotenje
naštej nekaj značilnosti glasbenega razvoja pri 12-17 letih
- napredek v estetskem vrednotenju in emocionalnem odzivanju na glasbo
naštej dejavnike, ki vplivajo na razvoj glasbenih sposobnosti
- količina poslušanja glasbe v otroštvu
- ukvarjanje z glasbo
- stimulativno glasbeno okolje
- izkustveno učenje
- genske dispozicije
- zgodnje in kakovostne glasbene spodbude
opiši kritično obdobje v glasbenem razvoju
- najbolj intenziven gl. razvoj poteka v predšolskem obdobju
- v tem času so pomembne kakovostne in raznolike glasbene izkušnje
kaj je inkulturalizacija, kdaj poteka in kako poteka
inkulturalizacija je socializacija otroka z glasbo iz okolja
poteka do okvirno 4. leta starosti
po Gordonu poteka ink. od etape vsrkavanja glasbe iz okolja do etape spontanega in slučajnega odzivanja na gasbo z gibalnim in glasovnim odzivanjem ter etape namernega odzivanja, v kateri otrok občasno usklajuje gibanje in glasovno odzivanje na glasbo
v tem obdobju otrok na podlagi slušnih zaznav oblikuje glasbeno predstavljivost, ki jo imenujemo avdiacija
kaj pomeni avdiacija?
do kdaj se intenzivno razvija?
avdiacija (po Gordonu) pomeni slišanje in razumevanje glasbe, ko njen zvok ni več fizično navzoč - gre za miselno predstavljivost zvočnih značilnosti
skozi avdiacijo se razvija glasbena predstavljivost, ki vključuje oblikovanje glasbenih predstav o glasbeno izraznih elementih (barva, jakost, hitrost, trajanje …)
intenzivno se razvija do 9. leta starosti
naštej in opiši priporočila za načrtovanje pouka glasbene umetnosti
- spodbujanje aktivnega učenja
- interakcija gl. dejavnosti izvajanja, ustvarjalnosti in poslušanja (kompleksen princip)
- interakcija področij afektivnega, psihomotoričnega in konitivnega razvoja
- učne enote zastavljene kompleksno (kombinacije glasbenih dejavnosti, didaktičnih pristopov in medpredmetnih povezav)
- strokovno načrtovanje in uresničevanje glasbenih dejavnosti in vsebin
- ustvarjalni in dejavnostni princip
- vključevanje glasbeno-didaktičnih iger, učbenikov, rekvizitov, lutk
- temeljita priprava na izvedbo
- priprava prostora, pripomočkov, …
opiši strukturo učne priprave
- predmet
- razred
- učna tema (UN 2011)
- učna enota (UN 2001)
- učni cilji (operativni in procesni)
- učne metode (najprej glasbene, nato splošne)
- učne vsebine
- učne oblike
- učna sredstva in pripomočki
- literatura in viri
naštej priporočila za načrtovanje ciljev, metod in ostalih didaktičnih elementov učne priprave
učna tema - uresničujemo jo skozi daljše časovno obdobje in vključuje več enot, opredeljujemo jo dejavnostno (ne naslov in avtor pesmi), glede na prevladujoče učne procese in cilje glasbenih dejavnosti
učna enota - opredelimo jo v skladu s procesno-ciljnim načrtovanjem in prevladujočo glasbeno dejavnostjo
cilji - konkretno izražajo namene poučevanja in učenja, ne navajamo postopkov poučevanja in učenja ali razvojnih značilnosti (npr. razvija ritmični posluh itd.)
metode - izhajamo iz glasbenih metod, nato še splošne
mp povezave - navajamo cilje, ki prečijo, opredelimo jih čim bolj konkretno
opredeli glasbeno dejavnost ustvarjanja in pripadajoče cilje, metode in vsebine
- kaj vključuje
- cilji
- razvoj
- vsebine
- metode
glasbena dejavnost ustvarjanja vključuje
- ustvarjanje v glasbi (poustvarjanje, izmišljanje, oblikovanje gl. vsebin)
- ustvarjanje ob glasbi (gibalno-plesno, likovno, besedno)
razvijamo jo kot aktivno metodo učenja pri vseh gl. dejavnostih
razvija ritmični in melodični posluh, pozornost, glasbeno občutljivost in glasbeni spomin
cilj je ustvarjalen odnos do glasbe, izvirno preoblikovanje glasbenih izkušenj, razvoj gl. predstav
metode:
estetsko oblikovanje glasbenih vsebin:
- poustvajralno petje
- poustvarjalno izvajanje instrumentalnih vsebin
ustvarjanje glasbenih vsebin:
- pevske in instrumentalne izmišljije (na dano besedilo, besedila na dano melodijo, melodije in besedila, ritmičnih besedil …)
- poustvarjalne int. pevskih vsebin
- likovne, besedne in gibalno izmišljije ob glasbi
- ritmično/melodično dopolnjevanje
- ritmična/melodična vpr. in odg.
likovno/besedno/gibalno ustvarjanje ob glasbi
kaj opredeljuje kakovostno učno okolje za gl. dej. ustvarjanja?
- sprotne in kakovostne povratne informacije
- kakovostno in spodbudno učno okolje
- uporaba glasbenega jezika v procesu glasbenega ustvarjanja
pojasnite melodične postopke dopolnjevanja gl. vsebin, estetskega oblikovanja gl. vsebin …
- estetsko oblikovanje glasbenih vsebin - poustvarjalno petje in igranje na glasbila
(ustvarjalno petje in igranje ob doživeti in estetski int., ki vključuje dinamiko, tempo, razločno izreko in artikulacijo
- demonstriramo estetsko doživeto petje in igranje na glasbila
- posnemajo petje/igranje
- postopno jih navajamo na samostojno, poustvarjalno izražanje
- dopolnjevanje glasbenih vsebin (vpr. in odg.)
- posredujemo glasbene vsebine (vprašanja)
- učenci dopolnijo z odgovori
postopek naj poteka v neprekinjeni izmenjavi vprašanj in odgovorov skozi glasbeno komun. med uč. in uči.
s to metodo spodbujamo glasbene ustvarjalne zamisli in oblikovno mišljenje (občutek za glasbeno strukturo)
opiši postopek izmišljij
izmišljije na dano besedilo
- učenci jih oblikujejo na besedilo izštevank, ugank, …
- besedila najprej ritmično izrekamo
- spodbudimo izmišljanje melodij
izmišljanje na dano melodijo
- usvojimo melodio na nevtralni zlog ali besedilo znane pesmi
- spodbudimo izmišljanje besedila, ki je skladen z gl. rimom in metričnimi poudarki
izmišljanje instrumentalnih vsebin
- spremljave, zvočne slike … na lastna, improvizirana ali Orffova glasbila
izvajamo jih samostojno ali v povezavi s petjem, ritmično izreko, poslušanjem, gibalno-plesnim izražanjem …
opredeli pojem glasbeni jezik
glasbeni jezik vključuje glasbene sposobnosti, spretnosti in znanj
prve oblike razumevanja glasbenega jezika se kažejo v prepoznavanju različnih razpoloženj, sporočilnosti, odnosov med glasbenimi deli in celoto …
elemente glasbenega jezika poučujemo skozi glasbeno komunikacijo (tj. glasbene dejavnosti in metode)
proces razvoja glasbenega mišljenja
- priklic glasbenih predstav za tonska trajanja in višine
- samostojno izvajanje tj. branje tonskih trajanj in višin po gl. zapisu
- samostojni zapis tonskih trajanj in višin s slikovnim gl. zapisom in notnim zapisom
