vprašanja

Question 1

interpretativno branje-glavne zakonitosti

Answer 1

1. logično branje, napolnjeno s čustvenim odnosom
2. čustveno doživetje učitelja in učenca
3. spodbuditev umetniškega doživljanja
4. mogočih je več bralnih interpretacij
5. pomembna je ustrezna priprava

Question 2

načrt priprave na interpretativno branje

Answer 2

1. seznanjanje z besedilom v širšem smislu (avtor, časovna opredelitev, zgodovinske okoliščine, razlaga neznanih besed)
2. seznanjanje z besedilom v ožjem smislu (tiho branje, glasno branje)
3. tiho branje: jezikovna organiziranost besedila, prepoznati sporočilo besedila, naredimo govorni zapis
4. pozorni smo na slušne nebesedne spremljevalce govorjenja: glasnost, intonacija, ritem, premori, poudarek, barva, register, hitrost, intonacija.
5. vidni nebesedni spremljevalci govorjenja: očesni stik, obrazna mimika, kretnje rok
   - dobro je da besedilo dobro poznamo in imamo očesni stik z učenci

Question 3

pomembnost zastavljanja vprašanj

Answer 3

• da pri učencih sprožijo miselne procese
  -da med poukom motivirajo učence in poveča njihov interes
  -učitelj lahko ugotavlja učenčevo predznanje.
  -dajejo zgled, kako vprašati po nečem.

Question 4

vprašanja nižje ravni

Answer 4

• uporaba: učenec mora znati uporabiti znanje.
• znanje: od učenca se pričakuje, da iz spomina prikliče podatke in dejstva, ki se jih je naučil.
• razumevanje: od učenca se pričakuje, da pokaže razumevanje prebranega besedila,

Question 5

vprašanja višje ravni

Answer 5

• analiza: učenec razmišlja in analizira (iskanje razlik in podobnosti)
• sinteza: povezovanje delov v novo celoto na drugačen način
• vrednotenje: določanje pomena

Question 6

sodobno načrtovanje pouka književnosti v 1. in 2. triletju OŠ

Answer 6

-upoštevanje starosti učenca
- izbor primernega besedila
-način posredovanja umetnostnih besedil
-interpretativno branje
izberemo si cilje, ki jih želimo doseči, metode dela, oblike dela, literaturo, sredstva, pripomočki

Question 7

sodobno načrtovanje pouka književnosti v 1. in 2. triletju OŠ kako začeti in na kaj biti pozorni, faze šolske interpretacije umetnostnega besedila

Answer 7

1. Uvodna motivacija
2. napoved besedila, interpretativno branje
3. premor po branju
4. izražanje doživetij (besedno ali nebesedno poustvarjanje) in pogovor o besedilu
5. ponovno branje besedila in nove naloge

Question 8

komunikacijski pouk književnosti

Question 9

sestava učnega načrta

Answer 9

• število ur predmeta
  -vodnik za branje UN
  -opredelitev predmeta
  -splošni cilji
• operativni cilji in vsebine
• standardi znanja
  -didaktična priporočila
  -znanje izvajalcev

Question 10

vodnik za branje učnega načrta

Answer 10

• kazalo
  Povem nam, kako se kot bralec UN v njem znajdemo, kje najdemo določene informacije

Question 11

merila za GN

Answer 11

1. smiselnost, razumljivost in zaokroženost besedila
2. sestava govora/besedila
3. ustreznost besedilne vrste
4. ustreznost teme in izbire vsebine ter konteksta
5. tekoče, naravno, prosto govorjenje
6. razločnost govorjenja
7. ustrezna zvrst jezika
8. pomensko ustrezna izbira besed
9. slovnična pravilnost
10. pravorečje
11. jakostno naglaševanje
12. slušni nebesedni spremljevalci
13. vidni nebs. spremlj.

Question 12

priporočila za govorce

Answer 12

• seznanjeni moramo biti z merili za GN
• ves čas se moramo govorno izpopolnjevati
  -kritični moramo biti do svojega govornega nastopanja
• ## jasen načrt, kako izboljšati svojo govorno zmožnost

Question 13

Uvodna motivacija

Answer 13

1. JEZIKOVNA UM:
   - besedna um: igra z glasovi, igra z rimami, preoblikovanje besed, povezovanje besed v nenavadne besedne zveze
   - predstavna UM: domošljijsko potovanje in slika
   - zgodbena: skupno pripovedovanje zgodbe, Kaj bi se zgodilo, če…
   - izkušenjska: pogovor o temi besedila, razmišljanje o problemu, ki je obravnavan v besedilu
2. NEJEZIKOVNA UM
   - poslušanje glasbe, risanje, likovno oblikovanje besed ali risanje tematske besede, oblike gibalnih iger

Question 14

nove naloge

Answer 14

• vaje poustvarjanja
  -vaje razumevanja
• vaje preverjanja znanja
• vaje ustvarjalnega prevoda
  -vaje poimenovanja

Question 15

VAJE POUSTVARJANJA

Answer 15

• dopolnjevanje (nadomestijo manjkajoče besed)
• razumevanje (urejanje zaporedja besed v verzih, urejanje vrstic v verze)
• nadaljevanje (nadaljevanje zgodbe, besedila)
• razvrščanje (ločevanje verzov, npr. besedilo pesmi sestavimo v eno besedo, ki jo učenci razdelijo na več besed)
• reševanje problemov (urejanje vrstnega reda odstavkov, kitic, sličic)
  -napovedovanje (ugotavljanje vsebine po naslovu in odlomku, preberemo naslov on pove o čem bo govorilo)
• sprememba žanra (učenci spremenijo pesem ali zgodbo v pravljico, pesem, recept)

Question 16

VAJE RAZUMEVANJA

Answer 16

• postavljanje ločil in velike začetnice
• razumevanje (urejanje zaporedja besed v verzih, vrstic v verze)
• razvrščanje (smiselno postavljanje abecedno razvrščenih verzov, ločevanje verzov)
• primerjanje besedil (zlagajo zgodbo iz posameznih trakovov)
• poimenovanje (znanih in manj znanih besed)
• ustvarjalna sprememba (preberemo zgodbo in se pogovorimo, kako bi ji dali naslov)

Question 17

VAJA PREVERJANJA ZNANJA

Answer 17

• križanka

Question 18

VAJE USTVARJALNEGA PREVODA

Answer 18

• prevod v drug medij (ilustracija besedila, strip, slikopis)
• spreminjanje (iskanje sopomenk, protipomenk, zamenjava besed)
• redefinicija (pisanje besedila na temelju danih besed, postavitev besedila v drug prostor)
• sprememba žanra (besedilo pesmi spremenijo v pravljico)
• uprizoritve(dramatizacija)
• ustvarjalni prevod

Question 19

VAJE POIMENOVANJA

Answer 19

• prevod v drug medij (ilustracija besedila, strip, slikopis)
• spreminjanje (iskanje sopomenk, protipomenk, zamenjava besed)
• redefinicija (pisanje besedila na temelju danih besed, postavitev besedila v drug prostor)

Question 20

diferenciacija in individualizacija

Answer 20

• NOTRANJA: ohranjanje heterogenih skupin, dobra poučevalna praks, iskanje didaktičnih pripomočkov, vzeti si je treba čas

Question 21

jezik in književnost

Answer 21

• 50/50 PRVI RAZRED, KASNEJE 60/40

Question 22

kaj je mladinska književnost

Answer 22

Je književnost za implicitnega mladega oz. heterogenega bralca, ki jo berejo, zasebno ali v okviru različnih oblik vodenega branja (pri pouku, gibanjih za promocijo branja), mladi in tudi odrasli (Zanimivo bi bilo raziskati stvarne bralne odzive odraslih na mladinska besedila!), saj je kot književnost nasploh vzpostavljanje polja dialoga, tj. umetniške komunikacije med avtorjem in bralci ne le o vsebini besedila samega in podobi otroka v njem, ampak tudi o širšem družbenem kontekstu.

Question 23

navedi vseh 6 ravni literarnega sistema

Answer 23

Literarni sprejemnik – so lahko mladi (otroci, učenci, dijaki) ali odrasli (učitelji, pedagogi, profesionalci, didaktiki) bralci.
Literarni proizvajalec-to je pisatelj, pisejo samo za mlade oziroma lahko tudi odrasle
Literarne institucije – ustanove in dejavniki, ki vzdržujejo mladinsko književnost kot institucijo posebnega družbenega pomena oz. kot pomembno družbeno dejavnost npr. avtorji, kritika, založbe, časopisi in revije; državne ustanove (univerze, ministrstva, šole, mediji, knjižnice, literarne nagrade). Lit. institucije so lahko posredno (univerze, ministrstva, šole, mediji, knjižnice, literarne nagrade) ali neposredno (, založbe, časopisi in revije …) povezane z mladinsko književnostjo.
Literarni trg – potrošniški ali tržni odnos do literarnih izdelkov ( dejavniki povezani s prodajo, kupovanjem, prevajanjem, promocijo, nagrajevanjem). Bralce spreminja v potrošnike.
Literarni repertoar – besedila, zbirke (kanonskih) avtorjev, predlagana besedila, pregledni in priporočilni seznami, seznami domačega branja, e-zbirke. Lit. repertoar se pojavi v obliki različnih beril, slikanicah, knjigah za domače, šolsko ali prosto branje. Vanj spadajo tudi filmi (Kekec, Harry Potter).
Literarni produkt – mladinska književnost in mladinsko branje (besedila s področja književnosti za odrasle, ki so v procesu literarne recepcije postala mladinsko branje). To so mladinska besedila, ki predstavljajo knjige za otroke in mlade. Založništvo je po letu 1950, posebej pa po letu 1990, bistven, celo najbistvenejši del (literarnega) trga, na katerem (mladinsko) književnost trži dobesedno kot produkt, ki ni v korelaciji s kakovostjo književnega besedila.

Question 24

Definicija mladinske književnosti s stališča literarne vede.

Answer 24

Mladinska književnost je književnost, ki ima za predmet preučevanja mladinsko književnost oz. književnost za mlade naslovnike od rojstva do 18. leta.

Question 25

Definicija mladinske književnosti s stališča naslovnika

Answer 25

Druga definicija predmeta je s stališča namena in naslovnika: mladinska književnost je področje literarne vede, ki ima za predmet preučevanja mladinsko književnost oz. književnost za mlade naslovnike od rojstva do 18. leta.

Question 26

Definicija mladinske književnosti s stališča recepcije – mladinsko branje.

Answer 26

Tretja definicija je s stališča recepcije – v mladinsko književnost sodijo tudi besedila, ki so namensko napisana za odrasle. V literarni zgodovini so znani številni primeri književnih besedil, prvotno napisanih za odraslega naslovnika, ki so v procesu literarne recepcije postopoma postajala mladinsko branje.

Question 27

Mladinsko in odraslo branje.

Answer 27

Obstaja tudi korpus besedil, namenjenih mlademu naslovniku, ki jih berejo odrasli naslovniki. Tovrstna besedila uvrščamo tako med mladinsko branje kot med odraslo branje – branje za odrasle. Nekaj primerov besedil iz svetovne književnosti (Aličine dogodivščine v čudežni deželi, Mali princ, Hobiti, Gospodar prstanov, Harry Potter …)

Question 28

Dvojni naslovnik mladinske književnosti.

Answer 28

Sodobna teorija preučuje mladinsko književnost za t. i. dvojnega naslovnika, kar pomeni, da mladi in odrasli bralci iz različnih zornih kotov in z različno motivacijo berejo iste knjige, npr. besedila Medved Pu, Emil in detektivi, Zofijin svet, Kozlovska sodba v Višnji Gori, Butalci, To niso pesmi za otroke ali Kako se dela otroke idr. Tudi bralec, ki bo bral eno in isto (mladinsko) besedilo, ga bo vsakič bral iz različnih zornih kotov. Najsodobnejše teorije mladinske književnosti nadgrajujejo termin dvojnega naslovnika z večnaslovniško mladinsko književnostjo. To so književna besedila, ki so recepcijsko odprta in imajo več naslovnikov hkrati (otroka, mladega in odraslega bralca), postala pa so del kanona mladinske književnosti, npr. Harry Potter.

Question 29

Moderne metode literarne vede in teoretske osnove mladinske književnosti.

Answer 29

V razpravi bomo v nadaljevanju obravnavali teoretske osnove na osnovi metodologije Marie Nikolajeve, ki ji je osrednji predmet raziskovanja literatura, in sicer mladinska. Mladinska književnost je v pričujočem kontekstu pojmovana kot nadpomenka za otroško in/ali mladinsko književnost in govori o mladem bralcu od rojstva do 15. oziroma 18. leta starosti, predvsem je mišljen predšolski in osnovnošolski bralec.

Question 30

Mimetične teorije (Maria Nikolajeva) ali metodološki pluralizem (Tomo Virk

Answer 30

Mimetične teorije (Maria Nikolajeva) ali metodološki pluralizem (Tomo Virk): – sociološka teorija in vpliv družbenih odnosov na književnost, posebej na model ljudske pravljice in fevdalne vrednote: Jack Zipes; – feministična teorija: Maria Tatar, ki poudarja diskurz dominacije, posebej v modelu ljudske pravljice, kjer so ženske književne osebe v podrejenem položaju in viktimizirane; – semantična teorija: Zohar Shavit: Poetics of Children's Literature, 1986.

Question 31

Teorija, usmerjena v avtorja:

Answer 31

Teorija, usmerjena v avtorja: – psihoanalitična: Bruno Bettelheim: Rabe čudežnega in povezava spolnosti z modelom ljudske pravljice, skriti pomeni v pravljicah in izživljanje negativnih čustev skozi pravljice na simbolni ravni

Question 32

Teorija, usmerjena v bralca

Answer 32

Teorija, usmerjena v bralca: – recepcijska estetika: L. Rosenblatt, W. Iser, H. R. Jaus (aktualizacija in konkretizacija pomena šele z bralčevim odzivom nanj). Na recepcijskih teorijah oziroma teorijah bralčevega odziva temelji komunikacijski model poučevanja književnosti v slovenskih osnovnih šolah (učni načrt za slovenščino, 1998) in osnutek učnega načrta za slovenščino (2007). Izrazit vpliv recepcijske teorije na bralca in nadgradnja je vidna pri slovenski znanstvenici Metki Kordigel Aberšek.

Question 33

Teorije, usmerjene v besedilo:

Answer 33

.Teorije, usmerjene v besedilo: – strukturalizem, formalizem, folkloristika Vladimir Propp: Morfologija pravljice; Max Lüthi: European folk tale: form and structure. Med slovenske teoretike mladinske književnosti, katere raziskovanje temelji na strukturalizmu, sodi tudi Marjana Kobe in njene raziskave na področju fantastične pripovedi in sodobne pravljice; – Jungova teorija arhetipov: C. G. Jung: Archetypes in fairy tales, Maria Louise von Franz: Puer aeternus; – teorija karnevala in kronotropa (Michael Bakhtin17): Maria Nikolajeva: From Mythic to Lynear; – teorija intertekstualnosti: Emer O'Sullivan: Comparative Children's Literature

Question 34

Vprašanja periodizacije mladinske književnosti.

Answer 34

Osnovno vprašanje, ki je sprožilo pričujoče razmišljanje, je: ali je mogoče slovensko mladinsko književnost vključiti neposredno v razvojni tok ostale naše književnosti (če to obravnavamo po literarnozgodovinskih načelih), ali pa je zanjo treba iskati posebnih določil oziroma zakonitosti in jo na njihovi osnovi razporejati drugače kot ostalo književnost. Torej obstajajo tudi na področju mladinske književnosti literarno zadosti izoblikovana dela, ki jih moremo obravnavati z merili literarne vede in jih v literarni zgodovini vključiti v splošen razvojni tok naše književnosti. Za konkretno periodizacijo tega dela književnosti pa bo šele podroben pretres celotnega gradiva pokazal, ali ga je mogoče kar neposredno vključiti v že obstoječe literarnozgodovinske razpredelnice, ali pa bodo potrebni še kakšni premiki ali dodatna določila. Šele ko bo opravljeno tako ovrednotenje naše mladinske književnosti, ki tega literarnega dogajanja ne bo izločalo iz druge literature (čeprav bodo najprej potrebne posebne raziskave mladinske književnosti), bo lahko potrjena za zdaj samo teoretično izrečena misel, da je tudi mladinska književnost samoumeven in nepogrešljiv sestavni del književnosti sploh, podoba naše celotne književnosti pa bo šele z enakopravno uvrstitvijo najbolj izoblikovanih in značilnih besedil iz mladinske književnosti in ob upoštevanju tudi drugega dogajanja na tem področju postala zares celovita.