Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Biodiverziteta > Vprašanja > Flashcards

Vprašanja Flashcards

1
Q

Kaj je KBR?

A

prvo globalno srečanje za podnebne spremebe
podpisalo 178 držav
sprejet v Rio de Janeiro 1992
SLO sprejela 1995
okvirna konvencija o podnebnih spremembah
boj proti širjenju puščav
dogovor o trajnostnem upravljanju gozdov
kasneje dodana 2 protokola: Kartagenski (GSO) in Nagojski (dostop in delitev koristi od virov)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Zgodovinsko ozadje in vloga ZN pri KBR?

A

KBR sprejeta na 1. globalnem srečanju za trajnostni razvoj na Earth summit združenih narodov o okolju in razvoju 1992 - zasnovan pojem KBR

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Cilji KBR

A

Ohranjanje biodiverzitete na vseh nivojih
Trajnostna uporaba sestavnih delov biodiverzitete
Poštena in pravična delitev koristi od uporabe genetskih virov z ustreznim dostopom do njih in primernim prenosom tehnologij - upoštevanje pravic do genetskih virov in tehnologij s primernim financiranjem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Pomen biodiverzitete za evolucijo in vzdrževanje sistemov, ki ohranjajo življenje v biosferi

A

Pomembna za potek evolucije
Vzdrževanje sistemov, ki ohranjajo življenje
Nadaljnji razvoj človeštva
gospodarska, družbena in okolijska vrednost
interes ohranjanja zdravja v zvezi z okoljem
vir dobrin - zadovoljevanje potreb

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kako RS izvaja obvezo 8. člena KBR - ohranjanje biodiverzitete in situ?

A

in situ –> razmere v katerih genetski viri ostajajo v ekosistemih in naravnih habitatih, pri udomačenih vrstah pa v okolju, kjer so razvile svoje lastnosti
ustanovi sistem zaščitenih območij z ukrepi za ohranitev biodiv.
upravljanje bioloških virov, ki pomembni za ohranitev pestrosti
smernice za izbor, ustanovitev in upravljanje zaščitenih območij
spodbujanje zavarovanja ekosistemov, naravnih habitatov in populacij, ki lahko nadaljujejo vrste
spodbujanje trajnega razvoja
rehabilitacija načetih ekosistemov in krepitev ogroženih vrst
zagotavljanje sredstev
nadzorovanje vnosa invazivnih tujerodnih vrst

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Ukrepi s področja vzgoje in izobraževanja?

A

Ozaveščanje osnovnošolskih otrok s problematiko
Organizacija prostovoljnih akcij
Ozaveščanje s problematiko preko medijev
Spodbujanje vplivnih ljudi, da spregovorijo o problematiki

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Cilji Kartagenskega protokola

A

Prispevek k zagotavljanju primerne ravni varstva pri varnem prenosu in uporabi živih spremenjenih organizmov s sodobno biotehnologijo, ki bi lahko škodljivo vplivali na biodiverziteto
Upoštevanje tveganja za zdravje ljudi in osredotočenost na čezmejno gibanje GSO

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kako naraščanje svetovnega prebivalstva vpliva na upadanje biodiverzitete?

A

Eksponentno naraščanje –> večja potreba po hrani
Več obdelovalnih površin
Spreminjanje okolja: degradacija, izguba naravnih habitatov, fragmentacija in onesnaževanje
Poboj osebkov in povzročitev neugodnih razmer za bivanje - vrste izginejo iz območja
Manjšanje genetske pestrosti
Netrajnostna raba ekosistemskih storitev - kompeticija s plenilci in izpodrivanje, vedno več NPP in prostora za človeka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

IPAT enačba in primeri

A

Poenostavljen izračun človekovega vpliva na naravno okolje na osnovi 3 dejavnikov: P - velikost populacje, A - poraba na posameznika / stopnja izobilja, T - vpliv porabe na okolje
Revna afriška država iz našega vidika zaostala, iz vidika biodiverzitete manjši negativni učinek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Človeška populacija preoblikovala iz ekosistemske v biosferno.

A

Ekosistemska populacija - odvisna od enega ekosistema
Biosferna populacija - življenje na račun celega planeta, odvisnost od uvoza in izvoza
Globalizirana populacija
Največje izkoriščanje biosfere, kjer najgostejša populacija
Poraba virov na prebivalca največja, kjer na voljo najmanj virov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Izraz antropocen in veliko pospeševanje

A

Antropocen - novo geološko obdobje, kjer človek glavna gonilna sila
Spreminjanje zgornje sestave tal: prerazporejanje, odlaganje odpadkov, spreminjanje hidrosfere in atmosfere
Človek si prisvaja vedno več NPP - močna prednost med ostalimi organizmi
Razvoj kmetijstva, industrije in tehnologije - naraščanje prebivalstva in bližanje nosilnosti planeta
Intenzivno izkoriščanje ekosistemskih storitev in spreminjanje okolja
Obdobje 6. množičnega izumiranja - izumiranje vrst zaradi človeka 10-100x hitrejše od naravnega

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Pojasni ekosistemske storitve, navedi primere in pojasni pomen za človeka

A

Ekosistemske storitve - dobrine in storitve, ki izhajajo iz ekosistema in so bistvene za ohranjanje blaginje, gospodarskega in družbenega razvoja ter dobrobit človeka

  1. Oskrbovalne storitve - hrana, vlakna, voda, surovine, …
  2. Uravnavalne storitve - uravnavajo ekosistemske procese, kvaliteta zraka, klima, čiščenje vode, erozija, …
  3. Kulturne storitve - estetika, religiozni pomen, turizem, …
  4. Podporne storitve - kroženje hranil in vode, tvorba prsti, primarna produkcija in fotosinteza
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Glavni vzroki za izumiranje vrst, ki ga povzroča človek, vsakega pojasni in navedi primer na globalni in ekosistemski ravni

A
  1. Degradacija, izguba habitatov in fragmentacija - deforestacija (pašniki, poljedelstvo, požigi, goloseki, …), urbanizacija, infrastruktura, energetski sektor, rudarjenje
    - globalno : posekavanje Amazonskega pragozda
    - lokalno: okolica MB nekdaj poplavni gozd, zdaj izsušen in posekan za urbanizacijo (izginile vrste ptic)
  2. Onesnaževanje naravnega okolja - vnašanje sintetičnih in naravnih snovi
    - globalno: DDT za kontrolo komarjev, po prehranjevalni verigi vse do ptic, katerih jajca krhka (orli)
    - lokalno: akumulacija živega srebra v organizmih v okolici Idrije
  3. Globalno segrevanje - pridobivanje in kurjenje fosilnih goriv (prerazporejanje ogljika med rezervoarji)
    degradacija habitatov, spremembe padavinskih režimov in temp, taljenje ledu, …
    - globalno: beljenje koral
    - lokalno: seljenje ruderalnih vrst na višje n.v. in ogrožanje alpinskih vrst
  4. Netrajnostna raba populacij - prekomerno izkoriščanje
    - globalno: poboj bizonov v S Ameriki 19. stol
    - lokalno: izsekavanje hrastov na Dalmaciji za gradnjo Benetk, nastala gola kamnišča
  5. Vnos tujerodnih invazivnih vrst - predacija, hibridizacija, kompeticija, infekcija
    - globalno: harlekinska polonica
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Ukrepi in strategije ohranjanja biodiverzitete v SLO od podpisa KBR

A

1996 - ratifikacija KBR
1999 - Zakon o ohranjanju narave
2001 - pregled stanja biodiverzitete in krajinske pestrosti + strategija ohranjanja biodiverzitete SOBR
2004 - Natura 200 in ZON usklajen z EU
2012 - analiza doseganja ciljev SOBR
2015 - strategija in načrt ohranjanja biodiverzitete 2015-2025

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Ukrepi in strategije ohranjanja biodiverzitete na ravni ZN in EU od 2010

A

2010 - analiza stanja BD, 10. konferenca CBD, strateški načrt CBD 2011-2020, desetletje BD in Aichi cilji (naslovitev glavnih vzrokov za izgubo bd z ozaveščanjem družbe, trajnostna uporaba bd, kmetijske sub. morajo biti dobre za bd, spremembe zakonodaje za skladnost z varovanjem bd.)
2011 - strategija EU za bd za desetletje bd
2020 - analiza stanja bd, strategija EU za bd do 2030

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj je Natura 2000 in pomen v SLO

A

Naravovarstveno območje EU, tvori ekološko omrežje za ohranitev / doseganje ugodnega stanja vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov
V SLO več kot 1/10 vseh Natura 2000 vrst v EU
37% države

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Zakon o ohranjanju narave in pomen za bd v SLO

A

Določa ukrepe ohranjanja bd in sistem varstva z namenom ohranjanja narave
Ureja varstvo prostoživečih vrst, vključno z njihovim genetskim materialom, habitati in ekosistemi
Omogoča trajnostno rabo sestavin bd
Ohranjanje naravnega ravnovesja
Postopki in način podeljevanja statusa naravnih vrednot in izvajanja varstva

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Definiraj genetsko pestrost osebka, populacije in vrste

A

Osebka –> delež heterozigotnih lokusov v genomu
Populacije –> seštevek genetske diverzitete vseh osebkov, ki jo določa število in frekvenca alelov (verjetnost za heterozigotnost osebkov)
Vrste –> vrste z obsežnim arealom nimajo univerzalnega genetskega pretoka (diverziteta ni homogena in vrste so razdeljene na populacije) –> povprečna genetska pestrost posameznih populacij in povprečna divergenca med populacijami, katerega zmanjšuje genetski pretok

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Povezava med heterozigotnostjo in fitnesom

A 
Imajo višji fitnes
Rastejo hitreje in imajo večjo razvojno stabilnost
Kodominanca alelov
Prekrivanje škodljivih recesivnih alelov
Fenotipska plastičnost
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

V katerih populacijah je genetska pestrost H višja / nižja in zakaj se s časom spreminja?

A

H višja v populacijah z večjim številom alelov in z enakomerno zastopanimi aleli
H se v populaciji spreminja zaradi mutacij, genskega pretoka, genetskega drsa in naravnih/spolnih selekcij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj določa genetska pestrost vrste?

A

Ht določa povprečna genetska pestrost posameznih populacij Hp (lokalna heterozigotnost) in povprečna divergenca med populacijami Dpt (medpopulacijska genetska pestrost) Ht=Hp+Dpt

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Navedi in pojasni dejavnike, ki povzročijo upad genetske pestrosti populacije

A
  1. Učinek osnovalca –> populacija izvira iz le nekaj osebkov in ima nižjo genetsko pestrost kot izvorna populacija (le del alelov), prihaja do inbreedinga in redki aleli postanejo pogosti, pogosteje se izrazijo recesivni aleli
  2. Majhna efektivna populacija in učinek demografskega ozkega grla –> št. osebkov in genetska pestrost drastično upadeta zaradi zmanjšanja populacije , redki aleli izginejo in genetska pestrost po ozkem grlu vedno bolj upada
  3. Genetski zdrs –> naključna sprememba v frekvenci genov, neodvisna od naravne selekcije.
    Velike populacije - sprememba frekvence alelov in povečuje razlike med populacijami
    Majhne efektivne populacije - genetska pestrost pada in redki aleli izginejo
  4. Inbreeding –> okvarjen recesivni aleli do izraza
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Zakaj je št. osebkov efektivne populacije manjše od dejanskega števila?

A 
Spolna struktura
Razmnoževalni sistem
Populacijska nihanja
Nesorazmerni razmnoževalni uspeh
Starostna struktura
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Vpliv fragmentacije areala na genetsko pestrost

A

Zmanjšanje efektivnih populacij
Prekinitev genetskega pretoka
Genetski zdrs, ozko grlo - posamezne manjše populacije in lažje se izražajo recesivni aleli, nekateri izginejo
Upadanje genetske pestrosti populacij
Homogenizacija populacij
Selekcijski pritisk okolja - redki aleli bolj izpostavljeni selekciji
Naraščanje medpopulacijskih razlik - zmanjšan genetski pretok
Inbreeding, genetske bolezni in zmanjšan fitnes - manj heterozigotov, ki bi se prilagodili

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Mejniki, ki v zgodovini spremenili poznavanje in razumevanje pestrosti organizmov

A
  1. stoletje BC - 2 kraljestvi glede na sposobnost premikanja: živali in rastline, delitev živali glede na prisotnost krvi (Aristotel)
    Teofast - Historia Plantarum
  2. stoletje - Odkritje enoceličnih org. z razvojem mikroskopa
  3. stoletje - Linne postavi temelje biološki nomenklaturi in postavi razlikuje 2 kraljestvi: živali in rastline + minerali
  4. stoletje - 3 kraljestva in delitev glede na število celic: Protista, rastline in živali
    1925 - Razlike enoceličnih org. glede na prisotnost jedra : Prokarionti in Evkarionti
    1938 - 4 kraljestva: živali, rastline, protisti in monera
    1962 - nastanek domene, 2 domeni in 4 kraljestva: Ekvarionti (živali, rastline, protisti) in Prokarionti (monera)
    1969 - delitev kraljestev glede na način pridobivanja energije, 2 domeni in 5 kraljestev: Evkarionti (živali, glive, rastline, protisti) in Prokarionti (monera)
    1977 - poudarek na filogenetski sorodnosti, primerjava celic na molekularnem nivoju, 3 domene in 6 kraljestev: Evkarionti (živali, glive, rastline in protisti), Bakterije in Arheje
    2005 - uvrščanje samo monofiletskih skupin, razdelitev E na 6 superskupin in razbitje kraljestva protistov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Superskupine Evkariontov in glavne značilnosti ter predstavnik

A
  1. Excavata (evglene)
    - enocelični heterotrofni evkarionti
    - ventralni prehranjevalni žleb
    - 2/več bičkov/ameboidno gibanje
    - netipični mitohondriji
  2. Amebozoa (sluzavke)
    - ameboidni ekvarionti
    - premikanje s pretakanjem citoplazme (pseudopodiji)
    - lupinice, bički
    - sluzavke lahko večjedrne
  3. Opisthokonta (živali, glive)
    - celice z bičkom na posteriornem delu
  4. Rhizaria (luknjičarke)
    - enocelični heterotrofni E
    - večina ameboidnih
    - kompleksen oklep
  5. Chromalveolata (rumenkaste alge)
    - skupen razvoj kloroplastov
    - celuloza v celični steni
    - plastidi s sekundarno endosimbiozo rdečih alg
    - 2+ membrani
    - barvila klorofil a, c in fikobilin
  6. Archeaplastida (kopenske rastline)
    - avtotrofi
    - plastidi s primarno endosimbiozo iz cianobakt.
    - 2 membrani
    - brez centriolov
    - celična stena iz celuloze
    - rezervne snovi v obliki škroba
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Pomen sekundarne endosimbioze pri delitvi E na superskupine

A

V E celico vstopijo produkti primarne endosimbioze
Do sek. endosim. v evoluciji večkrat neodvisno
Bakterije s celičnim dihanjem vstopile v različne vrste celic in te nato vstopile v različne E celice
Z sek. endosim. razvili kloroplasti pri Chromalveolata in Archeaplastida (celični organel zelenih alg in višjih rastlin - fotosinteza)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Razporeditev pestrosti vrst vzdolž gradienta geografske širine, posebnosti in izjeme.

A

Pestrost vrst upada od ekvatorja proti poloma
Na J polobli upada hitreje zaradi manj kopnega
Tropska območja imajo večjo pestrost kot hladna območja, saj imajo predstavniki hitrejšo rast in bolj pogosto razmnoževanje - več mutacij in krajši generacijski čas
Tropska območja po nastanku starejša in niso bila poledenela
Organizmi v tropih izumirajo počasneje
Izjeme - pri ribah speciacija hitrejša v hladnejših oceanih, LDG - endemične vrste in redke vrste, ki ostanejo na določenih območjih iz preteklosti ujete zaradi sprememb

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Dejavniki, ki vplivajo na razporeditev pestrosti vrst glede na geografsko širino

A
  1. Svetloba in bioprodukcija - dolžina dneva, kot padanja sončnih žarkov (več svetlobe –> več fotosinteze in primarnih producentov –> več biomas in večja bd
  2. Velikost območja in habitatna pestrost - površina ob ekvatorju največja –> največja pestrost, večja površina ima večjo habitatno in vrstno pestrost, vroči pas sklenjeno območje
  3. Klimatske spremembe - klimatska stabilnost tropov (speciacija na eno klimo, ožje ekološke niše in v ekosistemu dovolj velika nosilnost za več vrst), habitati ob ekvatorji toplejši –> hitrejši metabolizem, rast in razmnoževanje, sezonske spremembe povečajo pestrost
  4. Zgodovinski razlogi - tropska območja po nastanku starejša in niso poledenela (daljša speciacija iz izumrtje potekalo majn časa)
  5. Frekvenca motenj - največ vrst tam, kjer optimizirano št. motenj, zmerne motnje povečajo habitatno pestrost, stabilnost okolja se proti poloma manjša
  6. Biotske interakcije - v tropih intenzivnejše, pestrost povečajo plenilci in kompetitorji, vpliv medvrstne kompeticije, tropi odporni na invazivne tujerodne vrste
  7. Speciacija in izumiranje - izumiranje v tropih upočasnjeno
  8. Efekt sredine območja - št. vrst narašča od roba proti središču območja, gradient dejavnikov se spreminja in proti robu razmere vedno manj ugodne
30
Q

Razporeditev pestrosti vrst vzdolž gradienta nadmorske višine, naštej in pojasni dejavnike

A

Z višanjem nadmorske višine število vrst upada (hladnokrvni organizmi in dvoživke)

  1. Primarna produkcija - z višanjem nv manj rastlin in manjša bioprodukcija
  2. Velikost območja - manjša območja
  3. Pestrost habitatov
  4. Motnje, klima, zgodovina, efekt sredine območja
31
Q

Definiraj odnos števila vrst glede na površino ozemlja

A

Število vrst narašča z večanjem geografskega prostora
Povečano območje vzorčenja - poveča se št. vrst dokler, ne zajamemo celotne površine
Večje območje - več habitatov - sobivanje več vrst

32
Q

Štirje splošni vzorci med številom vrst in površino ozemlja

A
  1. S-A krivulje med manjšimi območji ene biote (lokalni nivo) - izberemo podpodročja, logaritemska krivulja konveksna in strma, na začetku št. vrst narašča, nato se krivulja izravna
  2. S-A krivulje med večjimi območji ene biote (regionalni nivo) - krivulja tradicionalna, logaritemska krivulja ravna (konstanten koeficient)
  3. S-A krivulje med otoki enega otočja - krivulje strme, naklon premice višji v primerjavi s celino, vrednost c manjša, enako velik otok kot območje na celini vedno manj vrst
  4. S-A krivulje med območji z ločeno evolucijsko zgodovino (kontinentalni nivo) - krivulje med biotami bolj strme kot znotraj biot, na krivulje vpliva jakost in pogostost motenj
33
Q

Opiši in pojasni priložen graf (A, S, c in z)

A

S=Ac^z
S - število vrst
A - enota površine
c = presečišče, višina reg. premice
z = naklon reg. premice
Večji kot je naklon premice, večja je hitrost naraščanja števila vrst
Odnos med A in S logaritmičen
Graf logS - logA –> ravna logaritmična premica
(vrstno div. območja definiramo z naklonom reg. premice in presečiščem c med S in A^z)
Na c in z vplivajo habitatna pestrost, motnje, pasivno vzorčenje in dinamično ravnotežje
Na lokalni ravni krivulja nikoli ni ravna, izravna se na regionalni ravni, na globalnem nivoju sta c in z visoka
Otoki imajo višje vrednost z kot celine

34
Q

Navedi in pojasni indekse vrstne številčnosti, pogostosti in pestrosti

A
  1. Indeksi števičnosti –> S = skupno število vrst v združbi (vrstno bogastvo), R1 in R2 = indeksi za število vrst (Margalefov in Menhinickov indeks)
  2. Indeksi pogostosti –> E = Vrednosti so med 0 in 1 (kako je skupno št. osebkov porazdeljeno med vrstami)
  3. Indeksi pestrosti –> Združujejo pestrost in poravnanost v združbi, Simpsonov indeks = verjetnost, da dva osebka, ki sta v populaciji v interakciji, pripadata isti vrsti (večja verjetnost interakcije - manjša div.), Shannonov indeks H’ = stopnja negotovosti pri napovedovanju pripadnosti vrsti naključnega vzorca
35
Q

Pomanjkljivosti indeksov vrstne številčnosti S, R1 in R2

A

S je odvisen od velikosti vzorca, omejen pri primerjavi z drugimi ekološkimi združbami, ni informacije o številu osebkov posamezne vrste
R1 in R2 - dobimo iste vrednosti pri različnih kombinacijah S in n, ne upoštevata zastopanosti osebkov iste vrste

36
Q

Značilnosti Simpsonovega indeksa

A

Predstavlja verjetnost, da dva osebka, ki sta v populaciji v interakciji, pripadata isti vrsti
Večja je verjetnost interakcije, manjša je diverziteta
Vrednost med 1 in 0
= vsota pi2

37
Q

Značilnosti Shannonovega indeksa H’

A

Stopnja negotovosti pri napovedovanju pripadnosti iste vrste naključno izbranega osebka iz vzorca
Negotovost narašča z naraščanjem števila vrst in enakomernostjo pogostosti vrst
Večji indeks - večja div.
H’ = -vsota pi*ln(pi)

38
Q

Naloga z izračunom biodiv. indeksov za različna območja vzorčenja in vrstnim obratom med območji

A

Alfa div. - število vrst v združbi
Beta div. - sprememba vrst med združbami, vrednost med 0 in 1
Gama div. - število vrst v krajini z vsemi vzorci

39
Q

Definiraj pojem biodiverzitete in navedi različne nivoje

A

Biodiverzitete je pestrost vseh oblik živega sveta na vseh nivojih biotske raznovrstnosti
Osnovni nivoji pestrosti: genetski, vrstni, ekosistemski

40
Q

CBD

A

KBR ratificira biološko varnost kot pomembno komponento pri ohranjanju biološke varnosti
Sprejeta v Rio de Janeiru 1992
Dodana dva protokola, Kartagenski (2000) in Nagojski (2010)

41
Q

IUCN

A

Rdeči seznam je objektiven popis ogroženih rastlinskih in živalskih vrst
Informacije vključujejo stanje, geografsko razširjenost, velikost populacije, habitate, vzrejno/vzgojno stopnjo in dejavnike ogroženosti

42
Q

WWF

A

Mednarodna nevladna organizacija

Zagotavljanje finančnih sredstev za projekte, ki se ukvarjajo z globalnimi grožnjami

43
Q

CITES

A

Ureja trgovino z živalskimi in rastlinskimi vrstami
Uvoz, izvor, ponovni izvoz in vnos iz morja
Izdaja potrdil in dovoljenj

44
Q

Seminarska nutrija

A 
Glodavec iz J A
V Evropo prinesena zaradi krzna
Invazivna tujerodna vrsta
Izrivanje avtohtonih vrst
Uničevanje rastlinstva
Spreminjanje habitatov
Vpliv na vodne ptice
Lovna vrsta
Največ v Kopru, največ odvzetih na Notranjskem
45
Q

Seminarska Tujerodne invazivne rastlinske vrste

A

Domorodna vrsta - na območju naravne razširjenosti
Tujerodna vrsta - vrsta vnešena v območje zunajnaravne razširjenosti
Naturalizirana tujerodna vrsta - v novem okolju se razmnožuje in ne povzroča škoda
Invazivna tujerodna vrsta - škoduje domorodnim vrstam, ogroža ekosisteme in negativno vpliva na človeka
3 faze vnosa: vnos, prenos in širjenje

46
Q

Seminarska Acidifikacija oceanov

A

Antopogeni CO2 v ozračju absorbirajo tudi oceani - padec pH
CO2 + voda = šibka ogljikova kislina, ki disociira na H+ in bikarbonatne ione
Naraven pH morske vode 8-8,3, padec že za 0,1
pH skala logaritmična
Raztapljanje kalcijevega karbonata

47
Q

Seminarska PCB

A

Uporaba v proizvodnji v 20. stol.
Največ v zemlji in sedimentih
Stik z morskimi organizmi, največje posledice za velike plenilce - imunotoksičnost, sterilnost, okvare endokrinega sistema …
Izrazit vpliv na okolje

48
Q

Seminarska Negativni vplivi obnovljivih virov

A

Izguba habitata + onesnaževanje

Premalo raziskav haha

49
Q

Seminarska Pariški podnebni sporazum

A

UNFCCC - mednarodni okolijski dogovor o podnebnih spremembah, zmanjšanje atmosferskih koncentracij toplogrednih plinov
Konference pogodbenih COP - glavno upravno telo mednarodnih sporazumov, nadzorovanje realizacije konvencije, glavni upravni organ UNFCCC
COP 3, Japonska - Kjotski protokol
COP 21, Francija - Pariški podnebni sporazum 2015, ohraniti dvig povprečne globalne temperature pod 2 stopinji
COP 26, Velika Britanija - Glasgowski podnebni pakt, zmanjšanje porabe premoga

50
Q

Seminarska Meje nosilnosti: Dušik

A

Izgradnja DNK in proteinov

Dušikov cikel iz 5 faz: fiksacija, asimilacija, amonifikacija, nitrifikacija, denitrifikacija

51
Q

Seminarska CITES

A

Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi vrstami
Nadzor nad mednarodno trgovino

52
Q

Seminarska Poljedelstvo

A

Spreminjanje naravnih habitatov
Intenzivna obraba tal
Intenzivno kmetijstvo
Upad biodiverzitete posebnih kmetijskih zemljišč
Vpliv na celoten ekosistem in opraševalce - izpodrivanje naravnih virov hrane in vnašanje genov v divje populacije
Zmanjšanje populacij ptic
Izsekavanje

53
Q

Seminarska Zavarovane vrste živali v SLO

A

Zakon o ohranjanju narave 2004
Prostoživečih vrst ni dovoljeno imeti v ujetništvu
Trgovanje pod posebnimi pogoji
389 vrst
Rdeči seznam in pravilnik o uvrstitvi
Zakon o zaščiti živali 1999
Zakon o divjadi in lovstvu, veterinarstvu, živinoreji, …

54
Q

Seminarska Rudarjenje

A

Erozija tal, kontaminacija
Zlato pridobivajo z živim srebrom, cianidom
Litij pridobivajo iz rude in s slanico
Nedirektni vplivi

55
Q

Seminarska segrevanje ozračja

A

Toplogredni plini: vodna para, CO2, metan, dušikov oksid, CFC, aerosoli
Izgorevanje fosilnih goriv,
Krčenje gozdov
Živinoreja
Gnojila z N
Posledice: taljenje ledu, dvig morske gladine, neurja, tveganje za suše
IPCC - medvladni odbor za podnebne spremembe, organ OZN

56
Q

Seminarska Biokemijski tok fosforja

A

Zgradba RNA in DNA, ATP, rast rastlin
Kroženje fosforja: geološki in biološki cikel
Uporaba v industriji
Evtrofikacija - obogatitev vodnega telesa z minerali in nutrienti

57
Q

Seminarska Spreminjanje kopnega

A

75% kopnega kaže pomembne dokaze o spremembah številnih okolijskih procesov
Spremembe kopenskih procesov neposredna posledica človeških dejanj za ves zemeljski sistem
Nujna ohranitev določenega deleža gozdne pokritosti
Global Land Project
Krčenje gozdov in širjenje puščav

58
Q

Seminarska Trajnostni razvoj

A

Ohranjanje vitalnosti in pestrosti Zemlje
Razvoj, ki zadovoljuje trenutne potrebe, brez da bi ogrožal vire za naslednje generacije
Več vej trajnostnega razvoja: okolijski, družbeni, …
Trajnostna potrošnja

59
Q

Seminarska ZON in ohranjanje biodiverzitete

A

Sistemski predpis
ZON sprejet 1999 na seji DZ
Določanje ukrepov za ohranjanje biodiverzitete in sistem varstva naravnih vrednost z namenom prispevanja k ohranjanju narave
Urejanje varstva prostoživečih vrst in njihovega genetskega materiala
Postopki in načini podeljevanja statusa naravnih vrednost in izvajanja varstva

60
Q

Seminarska UV filtri v sončnih kremah

A

Izguba biodiverzitete koralnih grebenov

Organski filtri povzročajo beljenje in mutacije koral

61
Q

Seminarska Zavod RS za varstvo narave

A

Strokovna institucija, ki skrbi za varstvo narave
Ustanovitev ob sprejemu ZON
Trajno, kakovostno bivanje človeka v naravi
Izobraževanje javnosti
Upravljanje z zavarovanimi območji

62
Q

Seminarska Zavarovane vrste rastlin v Sloveniji

A

Ohranjanje biodiv. z varovanjem rastlin
727 vrst na rdečem seznamu
Uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah
Rdeči seznam, ZON
Območja Nature 2000 in naravni parki
Kukavičevke edina družina, ki celotno zavarovana

63
Q

Seminarska Natura 2000

A

37% ozemlja Slovenije
205 živalskih, 27 rastlinskih vrst in 60 habitatov
10% vsega območja Nature 2000
Evropsko ekološko omrežje posebnih varstvenih območij
1992
Ohranjanje prostoživečih vrst in naravnih habitatov

64
Q

Seminarska Invazivne tujerodne vrste želv v Sloveniji

A

Popisana sklednica - vpliv na celoten ekosistem, ogroža avtohtono Močvirsko sklednico
Zasedata isto ekološko nišo in sta v kompeticji
Trgovina s hišnimi ljubljenčki - glavni vnos

65
Q

Seminarska Ujme

A

Zmanjšanje površine med gozdovi - naravne ujme in antropogeni vplivi

66
Q

Seminarska Ribolov

A

Populacija rib preide v nizko reprodukcijo - se ne more več obnoviti
Povečanje števila rib, ki se hranijo s planktonom (posledica)
Ožina Kattegat
Stranski ulov
Vpliv na prehranjevalne verige
Uničevanje habitatov z mrežami

67
Q

Seminarska Pašništvo

A

Primarni pašniki - naravni, planinski, nižinski in hriboviti
Sekundarni pašniki - začasni, zaraščanje
Degradacija habitatov

68
Q

Seminarska Vplivi infrastrukture

A

Prometna - fragmentacija in degradacija habitatov

Vodna - izsuševanje močvirij, oviranje migracijskih poti in vodnega pretoka ter onesnaževanje s težkimi kovinami

69
Q

Seminarska Živinoreja

A

Prehranska varnost človeka
Negativen vpliv na razširjanje invazivnih vrst - kompeticija s prostoživečimi
Pesticidi
Iztrebki nujni za ohranjanje nekaterih vrst

70
Q

Seminarska Divji lov

A

Nosorogi, sloni, mačke, …

71
Q

Seminarska Požari

A

Segrevanje ozračja

Ogenj ponekod potreben za razvoj

Biodiverziteta (1 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions