1
Q

Kako ljudje vnašamo vodo v svoje telo?

A

S hrano in pijačo (skozi usta).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kako ljudje izločamo vodo?

A

S sečem, blatom, znojenjem, dihanjem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako rastline dobijo vodo? Kaj dobijo z njo?

A

Vsrkavajo jo skozi korenine. Z vodo rastline dobijo mineralne snovi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je infuzija in kdaj jo potrebujemo?

A

Infuzija je voda, v kateri sta poleg drugih snovi raztopljena sladkor in kuhinjska sol. Potrebujemo jo, ko z bruhanjem in diarejo izgubimo preveč vode – dehidriramo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kako rastline izgubljajo vodo?

A

Izgubljajo jo z izhlapevanjem skozi liste.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj živa bitja s hrano vnesejo vase?

A

Snovi in energijo, ki jo potrebujejo za rast, razmnoževanje in druge procese.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

S čim onesnažujemo okolje?

A

S svetlobo, izpušnimi plini, odpadki in različnimi snovmi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kdaj in kje poteka celično dihanje?

A

Ves čas. V rastlinskih in živalskih celicah.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj se zgodi z rastlino, če ji primanjkuje vode?

A

Rastline venijo in se nato posušijo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj je celično dihanje?

A

Proces, kjer v celicah iz sladkorja in kisika nastane voda in ogljikov dioksid. Pri tem se sprosti energija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Katera živa bitja si sama izdelajo hrano in kako jim pravimo?

A

Rastline. Pravimo jim proizvajalci.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj je klorofil?

A

Zeleno barvilo v rastlini.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kam gre sladkor, ki ga rastlina ne porabi?

A

Sladkor se nalaga kot rezervna hrana v gomoljih (krompir), koreninah (korenje) in semenih (fižol).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Ali rastlina potrebuje kisik?

A

Da. Kisik, ki ga ne porabi, skozi liste prehaja v okolico.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kako potuje voda po rastlini?

A

Skozi korenine po steblu do najvišje veje in ostale dele (listi, cvetovi, plodovi).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kako so puščavske rastline prilagojene na pomanjkanje vode? Zakaj?

A

Spremenjeni so v trne, da rastlina obdrži vodo v sočnem steblu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kaj je fotosinteza?

A

Je proces, v katerem si zelene rastline s pomočjo sončne svetlobe, ogljikovega dioksida in vode izdelajo sladkor (hranilne snovi) in kisik.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Za kaj se porablja sladkor v rastlini?

A

Za rast in razvoj.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kako imenujemo organizme, ki se hranijo z drugimi organizmi?

A

Potrošniki ali porabniki.

20
Q

Katere vrste potrošnikov/porabnikov poznamo?

A

Rastlinojedce, mesojedce in vsejedce.

21
Q

Kaj so razkrojevalci? Naštej jih.

A

Živa bitja, ki razgradijo odmrle organizme v mineralne snovi. To so bakterije, plesni, glive…

22
Q

Naštej prehranjevalne odnose med živimi bitji.

A

Sožitje, plenilstvo, zajedalstvo.

23
Q

Kaj pomeni prehranjevalna veriga in kaj je prehranjevalni splet?

A

Prehranjevalna veriga je zaporedje živih bitij, ki so hrana drugo drugemu. Splet je več prehranjevalnih verig, prepletenih med seboj.

24
Q

Razloži, kako snovi v naravi krožijo.

A

V rastlinah s fotosintezo nastajajo hranilne snovi in kisik, ki jih za življenje potrebujejo druga živa bitja, Ko živo bitje pogine, ga razkrojevalci razgradijo. Snovi, ki nastanejo pri razgradnji, rastline ponovno sprejmejo vase.

25
Q

Kdo ali kaj je zadnji člen v prehranjevalni verigi?

A

Razkrojevalci.

26
Q

Kaj je naravno ravnovesje?

A

Vsa živa bitja so odvisna drugo od drugega. Med njimi se oblikujejo uravnotežena razmerja z okoljem.

27
Q

Kako se človek vključuje v prehranjevalno verigo (rastlinojedec, mesojedec ali vsejedec)?

A

Vsejedec.

28
Q

S kom ali s čim se začne vsaka prehranjevalna veriga in kako se nadaljuje?

A

S proizvajalci – zelenimi rastlinami. Nadaljuje se z rastlinojedci, mesojedci ali vsejedci.

29
Q

Katera živa bitja lažje preživijo?

A

Živa bitja, ki se hranijo z različnimi vrstami.

30
Q

Kako rušimo naravna ravnovesja?

A

Z onesnaževanjem tal, zraka, vode. Z iztrebljanjem živih bitij in z naseljevanjem tujerodnih organizmov.

31
Q

Naštej lastnosti vode.

A

Je tekočina brez vonja, brez okusa, brez oblike in

32
Q

Za kaj vse potrebujemo vodo?

A

Za pitje, kuhanje, čiščenje, zalivanje rastlin (kmetijstvo), proizvodnjo izdelkov (tovarne)…

33
Q

Kakšne so posledice omejenosti vodnih zalog?

A

Pitna voda ni dostopna vsem ljudem. Nekateri morajo piti onesnaženo in posledično zbolijo zaradi okužbe z mikroorganizmi v njej.

34
Q

Naštej in opiši agregatna stanja vode ter pojasni njihove lastnosti.

A

Voda se v naravi nahaja v trdni, tekoči in plinasti obliki. V trdni obliki se molekule vode ne premikajo, voda ima določeno obliko. Voda v tekočem agregatnem stanju nima svoje oblike, molekule vode se gibajo porosto. V plinasti obliki voda nima oblike, molekule se prosto gibljejo po prostoru, v katerem so.

35
Q

Opiši prehajanje vode iz enega v drugo agregatno stanje.

A

Voda prehaja iz ene oblike v drugo zaradi spremembe temperature okolja (segrevanje ali ohlajanje).
Iz trdne oblike se s segrevanjem spremeni v tekočo (poteka proces taljenja). Iz tekoče se s segrevanjem spremeni v plinasto obliko (poteka proces izhlapevanja). Z ohlajanjem se plinasto stanje vode utekočini/kondenzira v tekočo obliko. Z dodatnim ohlajanjem pa preide v trdno obliko (led, sneg).

36
Q

Kaj je topilo, kaj topljenec in kaj raztopina?

A

Topilo je snov, v katerem se topljenec raztaplja. Ko se topljenec in topilo povežeta, nastane raztopina. Primer: topljenec je sol, topilo voda, raztopina pa slana voda.

37
Q

Pojasni razliko med taljenjem in topljenjem? Razloži s primerom.

A

Taljenje je proces, pri katerem se spremeni le oblika, snov ostane enaka (tali se led, sladoled, čokolada…). Topljenje pa pa je proces pri katerem se najmanj dve snovi povežeta in nastane nova snov(voda in sladkor=sladka voda…).

38
Q

Ali si vse snovi v vodi topne?

A

Ne. Nekatere snovi niso topne. Te snovi plavajo na vodi ali pa v njej potonejo.

39
Q

Kaj je meja topnosti?

A

Meja topnosti nam pove, koliko snovi se lahko v določeni količini vode popolnoma raztopi (npr. v 1 dl vode lahko damo le določeno število žličk soli, da soli v vodi več ni videti-da se vsa sol v vodi raztopi).

40
Q

Opiši kroženje vode v naravi.

A

Sonce ogreva vodne površine in tla. Voda zato ves časi iz teh površin in vseh ćivih bitij izhlapeva. Vodni hlapi se dvigajo v ozračje, kjer zaradi nižjih tepmeratur kondenzirajo. Ko postanejo vodne kapljice v oblaku pretežke, padajo na tla v obliki različnih padavin. Na površju se stekajo v površinske in podzemne vode.

41
Q

Kakšna je razlika med površinsko in podzemno vodo?

A

Površinska voda je voda na površju (reka, morje, jezero…), podzemna voda ali podtalnica pa je voda, ki pronica v zemljo in se zadržuje med plastmi tal.

42
Q

Zakaj je podtalnica pomembna?

A

Podtalnica je pomembna, ker je vir naše pitne vode.

43
Q

Naštej nekaj ukrepov za varčevanje z vodo.

A

Tuširam se krajši čas. Vrt zalivamo z deževnico. Med umivanjem zob in miljenjem las oz. telesa zapiram vodo.

44
Q

Naštej onesnaževalce površinskih voda in podtalnice.

A

Onesnažujemo ljudje s prometom, z industrijo, gospodinjstvi, divjimi odlagališči odpadkov…

45
Q

Naštej posledice onesnaževanja okolja.

A

Onesnažen zrak, onesnažena voda, onesnažena tla, onesnažena hrana…