Veterni/eolski Relief

Question 1

Koliko procentov kopnega svet zavzema?

Answer 1

32 %

Question 2

Kako se imenuje veterna erozija?

Answer 2

Korozija

Question 3

Kako veter preoblikuje površje?

Answer 3

Z vetrno akumulacijo in korozijo

Question 4

Katero preparevanje je močno za ta relief?

Answer 4

Mehansko preparevanje.

Question 5

Kakšni so pogoji za nastanek vetrnega reliefa in jih opiši!

Answer 5

• SUHO PODNEBJE, kjer je manj kot 250 mm padavin letno. Za puščave je pomembno to, da je količina vode, ki izhlapi večja kot količina prejete vode tal.
• SUBTROPSKO PODNEBJE BLIZU POVRATNIKOV: puščave bastajajo ob območjih subptrobskega zračnega pritiska.
• HLADNI MORSKI TOKOVI: pogosto jih bajdemo na Jz celin. Veter piha na kopno in se zaradi hladnega zraka nad tokom ne more navzeti vlage ter zato ne prinese padaving. Primera: Atacama v Južni Ameriki in Namib v Afriki.
• ZAVEZRNA STRAN GORSKIH PREGRAD ali NOTRANJOST CELIN: vlažne zračne mase jih zato ne dosežejo. Primer: notranjost Azije.
• človek

Question 6

Kaj veš o vetrni eroziji?

Answer 6

Poznamo deflacijo, korazijo in gobaste skale.

Question 7

Kaj je deflacija?

Answer 7

To je vetrovno odnašanje drobnih delcev.

Question 8

Kaj je korazija?

Answer 8

Veter s peščenimi delci brusi kamne. Ob koraziji je značilen tudi rdeč dež saj se zaradi peska obarva. Večje delce veter premika manj (1m v višino), največje pa kotali.

Question 9

Kaj so gobaste skale?

Answer 9

To so skale, ki jih je zbrusil veter. Na spodnjem delu so jih zbrusili peščeni delci, ki se ne morejo zelo dvigniti, zgoraj pa lažji in manjši prašni delci.

Question 10

Kaj veš o akumulaciji pri vetrnem reliefu?

Answer 10

Ko se veter upočasni in mu pade moč se začne material nalagati. Tako nastanejo sipine.

Question 11

Kaj veš o sipinah?

Answer 11

Sipine oziroma dune so na privetrni strani položne saj veter potiska zrna navzgor v zatišju pa deluje gravitacija. Poznamo različne vrste sipin:

• BARHAN (srpasta sipina, pri krajcih je manj materiala.m, visoka je do 30 metrov in dolga do 300 metrov, letno se premajne za 30 metrov)
• SEIF (več 10 km dolga sipina značilna za Saharo)
• ZVEZDASTA SIPINA (najdemo jo v aziji in se premika po 15 m letno)
• JARDANG (vzporedni žlebovi sprijetih glinastih usedlin v srednji aziji, ki nastane zaradi 1 smeri pihanja vetra)

Question 12

Katere vrste puščav poznaš?

Answer 12

Peščena ali ERG (1/10 vsega, Namib)

Kamnita ali SERIR/REG: površje prekrito z gruščem, najpogostejša

Skalnata ali HAMADA: zbrušeno golo skalovje

Slana ali ŠOL: izsušena jezera in močvirja (Dežerdid v Tuniziji)

Gorska: med ZDA in Mehiko v gorah