VAO NEW Flashcards

1
Q

Kaj je azmosfera, opiši njeno sestavo ter naštej posamezne plasti atmosfere.

A

Atmosfera je plast plinov, ki obdaja zemljo.
Sestavljene je iz različnih plinov
Najpomembnejši dušik 78%
Slediji mu kisik 21%
Argon 0,95
Ogljikov dioksid 0,004

Troposfer…nsjnižja…sega do višine 15km
Stratosfera…45km višine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Pojasni razliko med vremenom in podnebjem

A

Vreme je trenutno stanje v ozračju

Podnebje pa je povprečje vremena (npr za 1 leto,10 let)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je tempreturna inverzija? Opoši!

A

Je temperaturni obrat.
Težek hladen zrak se v času brezveterja ujame v kotlino in od tam ispodrine toplejšega. V višjih legah se naredi plast megle, ozračje nad to plastjo pa se ogreva. In zato temperatura z višino narašča

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Naštej podnebne tipe in jih opiši

A

TROPSKO( vse leto visoka temperatura, vse leto veliko padavin)
SUBTROPSKO(nihanje temperature,mile in vlažne zime)
ZMERNOTOPLO(nihanje temperature, padavine skozi vso leto)
POLARNO(nizke temperature malo padavin)
GORSKO(dolge in mrzle zime, kratka in mila poletja, veliko padavin vso leto)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Podnebje v slo

A

Submeteransko
Gorsko
Zmerno celinsko

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kak so vremenotvorna središča?

A

To so stalna območja visokega in nizkega zračnega pritiska, ki močno vplivajo na vreme v okolju
Na naše kraje vplivajo:
.islandski minimum (ciklon)
.azorski maximum (anticiklon)
.sibirski maximum (anticiklon)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Razloži pojem ciklon in anticiklon

A

CIKLON- je veliko območje nizkega zračnega tlaka in deževnega oblačnega vremena.
ANTICIKLON- je območje visokega začneva tlaka in sončnega vremena

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Naštej vrste vlage in jih opiši

A

ABSOLUTNA- količina vodne pare v zraku izražena v g/m3
MAKSIMALNA- največja količina vodne pare v zraku, ki jo zrak lahko sprejme
RELATIVNA- razmerje med absolutno in maksimalno vlago

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Nastanek padavin

A

Vodne kapljice postanejo tako velike in težke, da ne morejo več lebdeti v zraku zato padejo na tla

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Naštej vrste padavin

A

V OBLAKIH: dež, sneg, toča
NA POVRŠJU: rosa, slana, ivje, žled, poledenica

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Vrste padavin glede na nastanek

A

KONVENCIJSKE: vertikalno dvigovanje zraka, hitro segrevanje ozračja ob ekvatorju
OROGRAFSKE: nastanej ob gorskih pregradah na priveternih območjih preko katerih se dviga vlažen zrak
CITRONSKE OZ FRONTALNE: nastanejo ob prehodu ciklona, ko se topel in vlažen zrak dvigne nad hladnega. Najpogosteje v zmernem pasu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj so toplotni pasovi

A

Toplotni pasovi so velikanska območja s podobnimi podnebnimi razmerami.
Določamo ji na osnovi temperatur zraka.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je ozon. Pojasni vpliv ozonske luknje na zemlji.

A

Ozon je vitalen zaščitni plašč okrog zemlje, ki nastaja med 10 in 50 km nad njeno površino
VPLIVI:
. Več je kožnega raka
. Večje sevanje sonca
. Višja temeratura

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj je ozonska luknja? Plašč

A

Ozonski plašč - Je del zemeljske atmosfere, ki vsebuje visoke koncentracije plina ozona O3

Največje koncentracije ozona 15 - 30 km zdrži 97% ultra vijoličnih žarkov

Brez ozonskega plašča življenje na zemlji ne more obstajati

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kako nastane ozonska luknja

A

Ozonska luknja nastane na območju, kjer je najmanjša koncentracija ozona . Različni plini razdelijo ozon

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj je globalno segrevanje?

A

Globalno segrevanje je nenavadno hitro povečanje zemljine povprečne temerature povišane v preteklem stoletju
To se dogaja predvsem zaradi toplogrednih plinov, ki nastanejo z prekomernim iugorevanjem fosilnih goriv

17
Q

Vzroki in posledice globalnega segrevanja

A

VZROKI
presežek gnojil, povečanje emisij toplogrednih plinov, krčenje gozdov,
Plin metan, Co2….
POSLEDICE:
taljenje ledenikov, podnebne spremembe, suše, pogostost orkanov, kakovost zraka, sveža voda

18
Q

Kaj pomenita kratici KPK in BPK in kje jih srečamo?

A

KPK - kemiska potreba po kisiku
BPK - biokemiska potreba po kisiku

Srečamo jih pri merjenju obremenitr voda z organskimi in anorganskimi snovmi

19
Q

Nastanek kislega dežja

A

Kislidež so kisle padavine, ki jih povzročajo predvsem emisije SO2 in dušikovega oksida v atmosferi.
Omenjeni plini se raztaplajo v deževnici in jo naredijo kislo

20
Q

Posledice kislega dežja (vpliv)

A

Zakisanost tal…. razširijo se mahovi
Rešujemo z apnom

Umiranje rib
Uničujejo tudi stavbe in kipe

21
Q

Vzroki za kisel dež

A

Predvsem emisije
SO2
CO2

22
Q

Sestava vode

A

PODZEMNE- delimo na podtalnice, stalno vodo…ki se zadržije na skalah, ter artežko vodo… ki je ujeta med dve neprepustni plastmi tal
Vir pitne vode v večini podtalnica
POVRŠINSKE- sladke vode… stoječe ali tekoče
Slane vode

Vrste režimov: enostavni mešani kombinirani snežni ledeniški dežni

23
Q

Kaj so jezera

A

So kotline zapolnjene s stoječo vodo, poznamo umetna in naravna jezera
UMETNA običajno pripravimo za energetske in namakalne namene
NARAVNA se ločujejo po izvoru tektonska, ledeniška, kraška

24
Q

Kaj je odpadna voda in kako jih delimo

A

Odpadna voda je uporabljena voda, ki vsebuje človeške izločke, ostanke hrane, olja, mila, kemikalije…. preden jo vrnemo v okolje jo moremo očistiti

Delimoj jih na
RAZGADLJIVE- so hrana za mikroorganizme
NERAZGRADLJIVE- niso hranilo za bakterije in druge organizme

25
Q

Na kakšen način določamo onesnaženost vode?

A

Onesnaženost vode deoločamo z parametri (z testiranji v laboratorijih)
KPK,BPK

26
Q

Kaj je evtrofikacija

A

e povečana koncentracija anorganskih snovi (nitratnih in fosfatnih ionov) ker te snovi največkrat zastajajo večja koločina hranilnih snovi omogoča hitro razmnoževanje alg. Množice alg tudi množično odmirajo, ob bakterijski razgradnji se intenzivno porablja kisik ,ki postane nezadosten za preživetje drugih organizmov

27
Q

Kaj je evtrofikacija

A

e povečana koncentracija anorganskih snovi (nitratnih in fosfatnih ionov) ker te snovi največkrat zastajajo večja koločina hranilnih snovi omogoča hitro razmnoževanje alg. Množice alg tudi množično odmirajo, ob bakterijski razgradnji se intenzivno porablja kisik ,ki postane nezadosten za preživetje drugih organizmov

28
Q

Čistilna naprava

A
  1. Mehansko čiščenje
  2. Biološko
  3. Kemisko
29
Q

KPK BPK

A

kemiska potreba po kisiku.
Parameter ki pove količino kisika potrebnega za kemisko oksidacijo organskega onesnażvanja v odpadni bodi

Biokemiska potreba po kisku

30
Q

Viri onesnaževanja voda

A

Točkovni… neposredni izpust odpadnih voda iz industrije
Netočkovni… neposrednega povzročitelja ni mogoče najti

31
Q

Kakšni bi moralai biti po tvojem mnenju ukrepi za vodo

A

Ponovna uporaba vode
Da bi vodo ki je že bila uporabljeba uporabili še enkrat npr za zalivanje

Da deżvnico napeljemo za odplakovanje wc

Da se ne tuširamo 1 uro ampka manj

Da uporabljamo za zalivanje deževnico in ne vode iz pipe ( pitno vodo )

32
Q

Opiši razliko med naravno nesrečo in katastrofo

A

Razlika je da naravne nesreče za sabo ne puščajo škode in da zaradi njih živi organizmi ne pomirajo. Katastrofe pa ponavadi zahtevajo žrtve, suše, cunamiji

33
Q

Podnebni elementi podnebni dejavniki

A

Podnebni elemnti: T, oblačnost, padavine, vetrovi

Podnebni dejavniki: geografska širina, oddaljenost od morja, morski tokovi, relief

34
Q

Faze čišcenja vode

A
  1. Mehansko (grablje, filtri)
  2. Biološko (mikro organizmi + kisik)
  3. Kemisko čiščenje (industrija)
35
Q

Procenti vode

A

97% oceanov
3% na kopnem
0.001% v atmosferi
Na kopnem 77% vode v ledenikih
22% v podzemlju in 1% v rekah