V. Klokočovnik

Question 1

Navedite dve družini pravih mrežekrilcev (Neuroptera).

Answer 1

Sisyridae (spužvarke): Razširjene po vsem svetu, v Sloveniji odkriti dve vrsti. Larve parazitirajo na sladkovodnih spužvah ali pa mahovnjakih, odrasle so vsejede. Posebnost je, da je pupa v kokonu zaščitena z mrežico.

Hemerobiidae (rjavi mrežekrilci): Razširjene po celem svetu, v Sloveniji več vrst. Lahko so rjave ali zelene barve. Larvae so plenilci, odrasli pa vsejedi. Imajo štiri larvalne stadije. Ena vrsta celo izgleda kot odpadli list (mimetizem).

Chrysopidae (tenčičarice) in Ascalaphidae (metuljčnice).

Question 2

Navedite tri skupne značilnosti ličink pravih mrežekrilcev (Neuroptera).

Answer 2

• pri večini so ličinke kopenske, nekatere vodne ali semiakvatične
• so oligopodne (tj. imajo 3 pare nog) → izjema pri tem so vodne ličinke, saj so le te polipodne (okončine na zadku spremenjene v dihalne okončine)
• glava je prognatna (tj. usmerjena naprej)
• pri pravih mrežekrilcih (Neuroptera) je grizalo oblikovano v sesalo:
  -služi hranjenju, sesanju plena
  -mandibule in maksile so združene in podaljšane, med njima je kanal za sesanje plena
  -skozi strupni kanal izločajo strup, razen spužvark, ki se hranijo s spužvami
  -nimajo ust – so zakrnel
• število larvalnih stadijev je različno (npr. družina volkcev ima tri stadije)
• večina ličink je plenilskih ter generalistov
• prekinjena prebavna cev
  -srednje črevo se slepo konča
  -ličinka ne izloča (samo tekočino), neprebavljeni ostanki se zadržujejo v telesu, zato se tudi prehranjuje samo s tekočo hrano
  -mekonij je 1. iztrebek odrasle živali
• Malpighijeve cevke so modificirane za izločanje svile
• Za zapončice je značilna hipermetamorfoza + analogne strukture (konvergentna evolucija, grabilne nogice)

Question 3

Kakšna je zastopanost mrežekrilcev v Sloveniji?

Answer 3

Opisanih približno 6500 vrst (zelo malo). V Sloveniji jih je cca 120 vrst (ogromno za eno državo).

Question 4

Opišite morfologijo žilic v krilu (kaj poteka v njih). Kakšna krila imajo mrežekrilci in katere žuželke imajo podobo zgradbo kril?

Answer 4

Mrežekrilci imajo membranasta, mrežasto ožiljena krila. V njih je prisotna hemolimfa (razprtje kril), prav tako pa skozi njih potekajo živčne vrvice in traheje, napolnjene z zrakom. Žilice dajejo trdnost in obliko kril. Ožiljenost je pomembna tudi pri determinaciji.

Podobno zgradbo kril imajo kožekrilci (Hymenoptera; npr. medonosna čebela), dvokrilci (Diptera; npr. komarji) in »starokrilci« (Palaeoptera, tudi Paleoptera; npr. kačji pastirji).

Question 5

Kakšna naj bi bila funkcija pterostigme na krilu? Naredite skico krila ter označite približno lego pterostigme.

Answer 5

Pterostigma je temno pigmentirana pega oz. lisa na sprednjem robu kril nekaterih vrst žuželk. Pega se nahaja v smeri proti konici krila in zaradi svoje obarvanosti pogosto izstopa.

Študije so pokazale, da je pterostigma težja od sosednjih delov krila ter da žuželkam pomaga pri jadranju po zraku. Pterostigma ima zlasti velik vpliv pri zmanjševanju vibracij znotraj krila.

Pri kačjih pastirjih in škržatih pterostigmo najdemo na sprednjih in zadnjih krilih, medtem ko se pri drugih žuželkah, kot so npr. kožekrilci in pravi mrežekrilci, nahaja le na sprednjih krilih.

Question 6

Kakšna je razlika med oligopodno in polipodno ličinko. Navedite oba primera ličink pri mrežekrilcih.

Answer 6

Oligopodne ličinke imajo tri pare popolnoma razvitih nog in razčlenjen abdomen. Izjema so vodne ličinke. Primer oligopodnih ličink je ličinka družine Osmylidae.

Polipodne ličinke imajo 3 pare členjenih nog na oprsju + nečlenjenimi panogami na zadku. Okončine na zadku spremenjene v dihalne okončine. Primer polipodne ličinke je ličinka družina Sialidae (blatnice).

Question 7

Nekatere ličinke mrežekrilcev nase naložijo razen organski material. Kakšna je funkcija le-tega?

Answer 7

Prekrivajo se z odpadnim, organskim materialom, tudi trupla uši, nalagajo jih na dolge ščetine.

Da se zavaruje in skrije oz. zakamuflira pred plenilci in plenom, katerega lovi. Tako lažje in neopazno lahko pleni in se zlije z okoljem. Primer Mallada desjardinsi – listne uši in mravlje.

Question 8

Jajčeca pri ličinkah tenčičaric so pogosto na dolgem peclju. Kakšna je funkcija peclja?

Answer 8

Peclji jajčeca zaščitijo pred kanibalizmom in plenjenjem s strani polonic (Coccinellidae). Poleg zaščitne oz. varovalne funkcije pred plenilci, pa lahko peclji zagotavljajo tudi določeno stopnjo zaščite pred mehanskimi poškodbami in pregrevanjem.

Question 9

Kakšno funkcijo imajo Malpighijeve cevke pri ličinkah pravih mrežekrilcev? Opišite.

Answer 9

Malpighijeve cevke (ang. the Malphigian Tubules; MT) so glavni izločevalni organi večine žuželk.

Imajo ključno vlogo pri proizvodnji primarnega urina in osmoregulaciji, saj selektivno reabsorbirajo vodo, ione in topne snovi. Poleg omenjenih funkcij, ohranjenih pri večini žuželk, lahko Malpighijeve cevke na različnih stopnjah razvoja nekaterih žuželčjih vrst, služijo tudi določenim specializiranim nalogam:

• Glavna naloga Malpighijevih cevk:
  -čiščenje hemolimfe z odstranjevanjem odpadnih metabolitov in toksinov ter -vzdrževanje ustreznega ravnovesja med organskimi topili in vodo; ker so cevke izjemno prepustne za molekule z nizko molekulsko maso, imajo ključno vlogo pri aktivnem sprejemanju in filtriranju katabolitov, topnih snovi (npr. aminokislin, sladkorjev, ionov) in vode iz okoliške hemolimfe, rezultat česar je nastanek ti. primarnega urina
• Specializirane naloge Malpighijevih cevk pri ličinkah mrežekrilcev (Neuropterida): sintetiziranje svile oz. svili podobnih kokonskih vlaken → omenjena vlakna se nato izločajo iz anusa v zadnjem stadiju larvalnega razvoja; npr. pri ličinkah tenčičaric (Chrysopa) in volkcev (fam. Myrmeleontidae).

Question 10

Buba pravih mrežekrilcev je »pupa dectica« Opišite osnovno morfologijo značilno za to bubo.

Answer 10

• ima gibljive/funkcionalne in sklerotizirane mandibule,
• zasnove za okončine in krila so proste in prekrite s kutikulo

Question 11

Za zapončice (Mantispidae) je značilna hipermetamorfoza. Opišite kaj je to.

Answer 11

Je oblika popolne metamorfoze žuželk oz. holometabolije, zanjo pa je značilna serija larvalnih stadijev oz. faz, pri čemer velja, da se vsaj ena vrsta larvalne faze bistveno razlikuje od ostalih. Žuželka preide več kot tri običajne faze popolne metamorfoze.

RAZLAGA SLIKE:
A - ličinka, ki se razvije iz jajčeca (se ne hrani, prezimi), spomladi pregrize v jajčni zapredek pajkov v njem se levi v drugo obliko ličinke (črvasta, kratke noge, slabo razvite oči in glava) (B)
B - požre vsebino pajkovega zapredka in se v njem zabubi
C – nekrilata odrasla zapončica, ki se pregrize iz kokona se še enkrat levi
D – popolnoma razvita odrasla zapončica

Question 12

Pri zapončicah (Mantispidae) so se razvili podobni (analogni) organi kot pri bogomolkah. Opišite kateri so in za kakšen razvoj gre.

Answer 12

Ti podobni organi so prve sprednje okončine oz. grabilne noge. Gre za proces konvergentne evolucije, kjer organi, pri različnih vrstah, ki ne izvirajo iz skupnega prednika imajo podobno funkcijo.

Question 13

Kakšna je razlika med apozicijskim in superpozicijskim očesom? Opišite osnovno razliko.

Answer 13

Apozicijsko oko je značilno za dnevno aktivne žuželke.
Pri njem so omatidiji optično izolirani in imajo slabšo svetlobno občutljivost, da jih sončna svetloba ne iritira.

Superpozicijsko oko je značilno za nočno aktivne žuželke.
Pri njem se svetloba zbira preko več omatidijev na posameznem rabdomu. Posledica tega je večja občutljivost na svetlobo.

Question 14

Kakšen pomen imajo mrežekrilci v habitatu? V kakšne namene jih uporabljajo na kulturnih površinah?

Answer 14

Mrežekrilci so pomemben element tako v vodnih kot kopenskih ekosistemih oz. njihovih prehranjevalnih verigah – večina mrežekrilcev je namreč plenilskih. Prehranjujejo se z manjšimi členonožci (listne uši, kaparji, pršice…), ki so potencialni škodljivci na kmetijskih površinah. Zato to njihovo plenilsko naravo skušajo izkoristiti v namen BIOLOŠKE KONTROLE (biološki nadzor škodljivcev, biotično varstvo rastlin)

3 družine zlasti pomembne na agrikulturnih površinah:

• Chrysopidae (tenčičarice),
• Coniopterygidae (voščeni mrežekrilci)
• Hemerobiidae (rjavi mrežekrilci)

Question 15

Navedite prednosti in omejitve pri uporabi mrežekrilcev v namene biotičnega varstva rastlin.

Answer 15

PREDNOSTI:

• uspešni plenilci ( npr. ličinka C. carnea upleni v povprečju 490 listnih uši, preden se zabubi,
• polifagni,
• številčni + povsod po svetu,
• običajno se izpušča jajčeca ali larve – ostanejo na območju,
• odporni na številne pesticide,
• visoka reprodukcija

OMEJITVE/SLABOSTI:

• zagotavljanje ustrezne prehrane (ena vrsta plena ne zagotovi dovolj hranil),
• draga masovna proizvodnja,
• problem kompleksa vrst Chrysoperla carnea (navadna tančicarica) sensu lato

Question 16

Navedite tri morfološke znake, pomembne pri določevanju tenčičaric.

Answer 16

• vzorci na glavah in oprsju nekaterih vrst tenčičaric
• krila (prečne žilice na kostalnem polju; dlačice na kosti; intermedialna celica; pega na bazi koste sprednjih kril)
• plevralna sutura s tanko temno črto na abdominalnem segmentu
• zadek – obarvanost (npr. Chrysopa perla – temen zadek; Chrysoperla pallida – svetel zadek), hetotaksija ali „odlačenost“ (= organizacija oziroma razporeditev in oblika ščetin ali dlačic), genitalni aparat

Question 17

Eden izmed določevalnih znakov je hetotaksija. Kaj je to? Opišite.

Answer 17

Hetotaksija ali „odlačenost“ je organizacija oz. razporeditev in oblika ščetin ali dlačic.
PRIMER: C. lucasina – temne dlačice; C. pallida – svetle dlačice

Question 18

Kakšno metodo lahko še uporabimo, kadar morfološki znaki pri določevanju niso zanesljivi?

Answer 18

Med vrstami lahko razlikujemo s pomočjo razlik v snubitvenih napevih. Predvsem na osnovi omenjenih napevov oz. tresljajev (=vibracijskih signalov) lahko v Evropi zelo dobro razlikujemo pet vrst (ki jih morfološko le stežka).

Question 19

Kaj je tremulacija? Opišite.

Answer 19

Tremulacija je proces vibriranja delov telesa pri nekaterih žuželkah s čim ustvarjajo zvok.

Abdomen žuželke se pogosto premika in vibrira, te vibracije pa se preko nog prenesejo na podlago.

Ta pojav je dobro raziskan pri tenčičaricah, kjer tremulacija igra vlogo pri spolni komunikaciji.

Question 20

Tenčičarice med komunikacijo potresavajo zadke. Kako imenujemo to obliko komunikacije? Kako drug osebek v paru zazna to potresavanje?

Answer 20

To obliko spolne komunikacije imenujemo tremulacija. Drug osebek v paru to potresavanje zazna preko subgenualnega oz. podkolenskega organa, ki se nahaja v vseh treh parih nog.

Question 21

Navedite dve metodi kako lahko ugotovimo, s čim se osebek prehranjuje.

Answer 21

• Analiza vsebine prebavil, kot preprosta metoda ugotabljanja, s čim se živali hranijo (sekcija prebavil - določanje členonožcev)
• Analiza vedenja

Question 22

Ob pojmih navedite, s čim se osebek prehranjuje in ob vsakem načinu prehranjevanja enega predstavnika mrežekrilcev: CARNIVOROUS, GLYCOPHAGOUS, PALYNOPHAGOUS.

Answer 22

• carnivorous = mesojed; žival se prehranjuje z živalskim tkivom in/ali organi; predstavnik mrežekrilcev: ličinke volkcev (fam. Myrmeleontidae) oz. vse ličinke reda Neuroptera, RAZEN ličinke družine Sisyridae, katere parazitirajo na sladkovodnih spužvah)
• glycophagous = strategija prehranjevanja, ki vključuje hrano, bogato s sladkorjem, kot so produkti rastlinskega izvora (npr. nektar, rastlinske tekočine) in mano žuželk; predstavnik mrežekrilcev: večina vrst tenčičaric (fam. Chrysopidae)
• palynophagous = žival se prehranjuje s pelodom; predstavnik mrežekrilcev: odrasli volkci (fam. Myrmeleontidae)

Question 23

Katera je najštevilčnejša družina pravih mrežekrilcev (Neuroptera)?

Answer 23

Družina Myrmeleontidae (volkci)
Okrog 2000 vrst, po vsem svetu. V Sloveniji 6 vrst.

Question 24

Navedite dve osnovni morfološki razliki med ličinkami lijakarjev in nelijakarjev.

Answer 24

• Različna pozicija oči – pri lijakarjih oči niso na očesnih gričkih, pri nelijakarjih pa so na očesnih gričkih
• Velikost oz. razporeditev zobcev ter ščetin na mandibulah

Lijakarji imajo obsežne in dolge ščetinice na čeljustih, ki zagotavljajo večjo površino za metanje peska in izdelavo lijaka, imajo pa neizrazite oči saj vse kar vidijo, so stene lijaka.

Nelijakarji nimajo ščetinic na čeljustih saj ne kopljejo pasti, imajo pa izrazite oči na očesnih hribčkih, njihova strategija lova je, da se zakopljejo v pesek, z izrazitimi očmi pa imajo večje vidno polje in hitreje zaznajo plen ali plenilca.

Question 25

Opišite ustni aparat ličink pravih mrežekrilcev (Neuroptera)

Answer 25

Pri njihovem ustnem aparatu gre za edinstveno modifikacijo mandibul in maksil v sesalne cevke, s katerimi sesajo telesne tekočine, večinoma hemolimfo, plena.

Grizalo je oblikovano v sesalo - služi hranjenju, sesanju plena. Mandibule in maksile so združene in podaljšane, med njima je kanal za sesanje plena. Skozi strupni kanal izločajo strup, razen spužvark, ki se hranijo s spužvami. Nimajo ust – so zakrnela.

Question 26

Razložite pojma: alopatrični vrsti in simpatrični vrsti.

Answer 26

• Alopatrični vrsti: vrsti, ki ne živita na istem območju in sta prostorsko ločeni
• Simpatrični vrsti: vrsti, ki živita na skupnem območju, imata podobni življenski strategiji in izkoriščata podobne dobrine – zasedata podobno ekološko nišo.

Question 27

Navedite dve definiciji plenilcev ter pod vsako definicijo enega predstavnika.

Answer 27

1. DEFINICIJA:
   Plenjenje je odnos, ko en organizem takoj ali kmalu po ulovu ubije drug organizem za hrano. V tem primeru pravimo plenilcu PRAVI PLENILEC. Predstavnik: volkci
2. DEFINICIJA:
   Plenjenje je odnos, ko se en organizem prehranjuje z drugim živim organizmom. V tem primeru je plenilec lahko PLENILEC, KI PLEN IZKORIŠČA POSTOPOMA (govedo, ovce), PARAZIT (trakulja), PARAZITOID (najezdniki).

Question 28

Na čem temelji teorija optimalnega plenjenja? Razložite.

Answer 28

Teorija optimalnega plenjenja temelji na razmerju med naporom (porabljena čas in energija) za lov in obvladovanje plena in s pridobljeno energijo od plena.

Torej, da se organizem splača plenit, more pridobiti več energije iz plena, kot pa jo porabi za lov, drugače izgublja energijo in fitnes in bo čez čas umrla.

Question 29

Plenilci svoj plen ulovijo na različne načine. Opišite vse tri načine plenjenja ter za vsak način enega predstavnika.

Answer 29

• Aktivni plenilci (ang. active predators): aktivno iščejo in zasledujejo plen; primer: pajki skakači
• Sedentarni plenilci (ang. sit-and-wait predators): čakajo na plen na mestu in ga zagrabijo, ko je na dosegu; primer: larve volkcev lijakarjev
• Sedentarni plenilci z elementi zasledovanja (ang. sit-and-pursue predators): čakajo na plen na mestu in se poženejo proti plenu, ko je na dosegu (zasledovanje na kratke razdalje); primer: larve volkcev nelijakarjev

Question 30

Opišite aktivne plenilce in navedite fazo plenjenja, v kateri porabijo več energije.

Answer 30

Aktivni plenilci (active predators) = plenilci, ki aktivno iščejo in zasledujejo plen.
Največ energije porabijo v fazi iskanja plena.

Poznamo 3 faze plenjenja:
* FAZA ISKANJA
* FAZA PREPOZNAVANJA
* FAZA OBVLADOVANJA PLENA

Question 31

Opišite posredno in neposredno kompeticijo ter za vsako primer plenilca.

Answer 31

• POSREDNA KOMPETICIJA: vrsti škudujeta druga drugi, brez da bi prišli v stik (primer – nočne in dnevne živali izkoriščajo enak vir hrane)
• NEPOSREDNA KOMPETICIJA: vrsti v neposrednem oz. direktnem stiku in za pridobitev dobrin porabljajo dodatno energijo (agresivno vedenje, plenjenje, kanibalizem, teritorialnost).

Primer: naraščajoča populacija volkov lahko poje vse zaloge hrane drugih mesojedih živali.

Question 32

Kaj so Pontomediteranski elementi v zoogeografiji?

Answer 32

Elementi, ki se pojavljajo samo na (osrednjem in južnem) Balkanu.

Question 33

Kaj pomenita izraza »sensu stricto« in »sensu lato«?

Answer 33

• »sensu stricto« je izraz, ki ga uporabljamo za označitev v strogem ali ožjem pomenu. Najpogosteje se uporablja za označevanje nominatnega podrejenega taksona
• »sensu lato« je izraz, ki ga uporabimo za označitev v širšem smislu oz. kontekstu

Question 34

Navedite redove, ki jih uvrščamo v nadred mrežekrilcev (Neuropterida).

Answer 34

• red Radphidoptera (kamelovratnice)
• red Megaloptera (velekrilci)
• red Neuroptera (pravi mrežekrilci)

Question 35

Kaj pomeni, da je ustni aparat ličink pravih mrežekrilcev oblikovan v sesalo? Razložite.

Answer 35

Pri larvah so mandibule in maksile oblikovane kot sesalne klešče ali sesalna bodala. Edinstvena modifikacija mandibul in maksil v sesalne cevke.

Question 36

Kaj je mekonij?

Answer 36

Je prvi iztrebek odrasle živali.
Ker ličinke pravih mrežekrilcev imajo prekinjeno prebavno cev med srednjim in zadnjim črevesom, ne izločajo iztrebkov. Srednje črevo je v obliki vreče, ki se slepo konča – v njem se shranjujejo neprebavljeni ostanki hrane, do trenutka, ko se izleže odrasla žival. Ko se pa ličinka preobrazi v odraslo žival, pa se prvi iztrebek imenuje MEKONIJ.

Question 37

Kateri organ sodeluje pri izgradnji kokona ličink pravih mrežekrilcev (Neuroptera)?

Answer 37

Malpighijeve cevke (= slepi črevesni izrastek na meji med srednjim iz zadnjim črevesom). Ležijo prosto v hemolimfi v hemocelu.

Pri različnih vrstah živali poznamo morfološko različno oblikovane Malpighijeve cevke, vsem pa je skupen mehanizem delovanja.

Pri mrežekrilcih so modificirane in sodelujejo pri proizvodnji svilenih nitk, za proizvodnjo kokona.

Question 38

Kakšna je razlika med »pupo dectica« in »pupo adectica«?

Answer 38

• »pupa dectica« ima gibljive in sklerotizirane mandibule in proste zasnove za okončine in krila
• »pupa adectica« nima gibljivih in sklerotiziranih mandibul

Question 39

Opišite osnovno značilnost prebavne cevi pri ličinkah mrežekrilcev in s tem povezano prehranjevanje.

Answer 39

Pri ličinkah mrežekrilcev je prebavna cev med srednjim in zadnjim črevesom prekinjena.

Srednje črevo je v obliki vreče, ki se slepo konča. V njem se shranjujejo neprebavljeni ostanki hrane tekom razvoja mlade živali, in sicer vse do trenutka, ko se izleže odrasla žival, ki nato izloči MEKONIJ.

Njihov ustni aparat (mandibule in maksile) je modficiran v sesalne cevke, saj se ličinke prehranjujejo s telesnimi tekočinami (največkrat hemolimfo) plena.