Uvodni pojmi Flashcards
Kaj je spremenljivka?
Spremenljivka je znak, ki predstavlja različne izraženosti/stopnje (kvantitativne spremenljivke, npr. telesna višina) ali lastnosti
nekega pojava (kvalitativne spremenljivke, npr. spol).
Kaj je razlika med zveznimi in diskretnimi spremenljivkami?
Zvezne spremenljivke na določenem razponu zavzamejo katerokoli vrednost (npr. telesna višina) medtem ko diskretne spremenljivke lahko zavzamejo samo omejen izbor vrednosti (npr. šolske ocene, lestvice stališč)
Opiši merske ravni spremenljivk, kot jih je določil Stevens
Spremenljivke se delijo na opisne in številske. Opisne:
* Nominalna: vrednost ne održaa količine temveč zgolj pripadnost k neki katerogoriji (npr. zaposlen/nezaposlen). Ugotavljamo lahko le, če so vrednosti enake ali različne
* Ordinalna: vrednosti lahko razporedimo po velikosti a razlike med njimi niso nujno enake (npr. stopnje izobrazbe, razlika med I in II ni nujno ista kot med VI in VII)
Numerične:
* Intervalna: poznamo intervale med vrednostmi (enake razlike med vrednostmi pomenijo enako razliko v pojavu). Ničla je arbitrarna (npr. 0 točk na testu ne pomeni 0 znanja); izračunamo lahko razdaljo med vsotami (npr. za koliko se 2 učenca ločita po številu točk) ne moremo pa ugotavljati razmerja med njimi (če nekdo piše 90% nekdo pa 10% a ima prvi res 9x več znanja?)
* Razmernostna: ničla je absolutna, vrednosti lahko množimo in delimo, izračunamo lahko kolikokrat manjša, večja je neka vrednost od druge (npr. kolikokrat starejša je neka oseba od druge)
Kaj je razlika med odvisnimi in neodvisnimi spremenljivkami?
Neodvisne so tiste, na podlagi katerih napovedujemo, pojasnjujemo. Določi jih raziskovalec.
Odvisne spremenljivke so tiste, na katero neodvisna vpliva (v regresijiski analizi je to tudi tista spremenljivka, ki jo napovedujemo, pojasnjujemo).
Korelacijske spremenljivke vključimo, kadar nas zanima povezava med spremenljivkami
Primer: če preučujemo, ali je telesna višina odvisna od spola je spol neodvisna, višina pa odvisna spremenljivka. Če preučujemo povezanost (korelacijo) med dosežkoma na dveh testih, gre za korelaicjske spremenljivke.
Kako razlikujemo analize na podlagi števila spremenljivk?
Analiza je lahko:
* Univariantna: to je analiza posamezne spremenljivke, njenega povprečja, razpršenosti, porazdelitve
* Bivariantna analiza: je analiza odnosa med spremenljivkama, napovedovanje vrednosti y na podlagi x (regresija)
* Multivariantna: analiza odnosov več spremenljivk
Kaj je populacija in kaj vzorec? Kako iz enega dobimo drugega?
Populacija je skupina ljudi, ki jo preučujemo (npr. Slovenci). Pogosto so populacije zelo velike, zato navadno izvedemo raziskavo na manjšem vzorcu, ki to populacijo predstavlja. Lastnosti populacije se imenujejo parametri (grške črke) lastnosti vzorca pa statistika (latinica). Statistika je merljiva, parametre pa lahko le sklepamo. Iz vzroca lahko sklepamo na populacijo s pomočjo inferenčne statistike.
Kaj je razlika med opisno in inferenčno statistiko?
Opisna statistika se uporablja, ko opisujemo celotno populacijo, njene značilnosti pa prikažemo z metodami opisne statistike. Navadno opisno statistiko uporabljamo za opis strukture vzorca. Glede na vrsto spremenljivke (kategorialna ali numerična) uporabljamo različne metode. Inferenčna statistika se uporablja, ko lastnosti vzorca (statistiko) točno izmerimo in na podlagi teh vzorcev posplošimo na celotno populacijo, če je neka lastnost statistično značilna.
Kaj je frekvenca in kaj frekvenčna porazdelitev?
Frekvenca (f) (%) izraža, kako pogosto se znotraj ene spremenljivke pojavi določena vrednost. Frekvenčna porazdelitev je način opisovanja podatkov v statistiki. Pove nam, kako pogosto smo med udeleženci izmerili posamezne vrednosti (npr. koliko jih je dobilo 5)
Kaj je verjetnostna porazdelitev? Kakšne vrste obstajajo?
Verjetnosta porazdelitev je pravilo, ki določa verjetnost, da neka spremenljivka zavzame določeno vrednost. Porazdelitev verjetnosti opisuje ombočje, ki ga lahko neka spremenljivka zavzame in tudi verjetnost, da je vrednost spremenljivke na tem območju. Odraža torej hipotetično stanje (npr. normalna porazdelitev ocen bi rekla, da največ učencev dobi trojko, najmanj pa 1 in 5). Verjetnostna porazdelitev je lahko:
* diskretna (spremenljivka lahko zavzam le določeno vrednost; število vrednosti je končno)
* Zvetne (spremenljivka lahko zavzame katerokoli vrednost; št. vrednosti je neskočno)
Verjetnostne porazdelitve so model za frekvenčne porazdelitve spremenljivk v vzorcu ali za porazdelitev vzorčnih ocen. Lahko so:
* binomska
* normalna ali standardna normalna (Z porazdelitev)
* t, F, x2 (porazdelitev testnih statistik)
