Uvod in razvrščanje kaznivih dejanj Flashcards
1
Q
Kaj je kazensko materialno pravo?
A
- teorija o skupnih pogojih in pravilih, kdaj je neko človekovo obnašanje kaznivo na določeni resnostni ravni (prepovedanost, disciplinski prestopki, prekrški, kazniva dejanja).
- Obnašanje je lahko aktivno ali pasivno. Načeloma so to pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da nekdo šteje za storilca kaznivega dejanja.
2
Q
Katere homonimije poznamo?
A
- postopkovno-materialne homonimije (enakozvočnice)
- medpanožne homonimije
- ekstremne honomije
3
Q
Kaj so postopkovno-materialne homonimije?
A
- strokovni izrazi, ki v različnih kontekstih pomenijo različno, čeprav je beseda enaka (v različnih strokah različno)
- spada pod terminološke homonimije
- npr. storilec kaznivega dejanja: v materialnem pravu je oseba, za katero se na katerikoli ravni za analizo splošnega kd zdi, da utegne biti kazniva; v postopkovnem pravu pa samo, če je zoper njo izdana pravnomočna obsodilna sodba
4
Q
Kaj so medpanožne homonimije?
A
- pomensko različne besede
- npr. ista definicija vendar je pomen drugačen za zunajzakonsko skupnost: kazensko pravo: ni družinskega konteksta pri razlagi definicije, lahko je kdo od partnerjev poročen pa sta še vedno v zunajzakonski skupnosti; v družinskem pravu pa noben ne sme biti poročen z nikomer
5
Q
Kaj je ekstremna homonimija?
A
- razlike so neobičajno velike
- npr. otrok: SSKJ ta pojem veže na predadolescentno dobo
a)v dednem pravu je descendent zapustnika (neodvisno od svoje biološke starosti, lahko star 99),
b)v mednarodnem javnem pravu je to tisti, ki še ni dopolnil 18 let
c)v KP različna definicija na strani žrtve in storilca - OTROK KOT STORILEC = oseba, ki se je že začela rojevati (ni nujno, da je že popkovnica prerezana), ko se začnejo popadki nastane subjekt kazenskega prava otrok; do 14. obletnice začetnice svojega rojevanja (00.00) smo otroci, po tem ne več
- OTROK KOT ŽRTEV = nejasno – mladoletnik
- Otok je relevanten kot storilec:; mlajši kot 14. let = OTROK
6
Q
Kaka je meja med storitvijo in izvršitvijo?
A
- gre za prevod iz nem. in sicer da se vsako kd izvrši, ne pa tudi stori
- storitev je aktivna oblika izvršitve-kršitve prepovedne norme (komisivno kd)
- opustitev pa je pasivna oblika izvršitve-kršitve zapovedne norme (omisivno kd)
- Nemci razumejo storitev kot sinonim za izvršitev, pri nas pa je vse izvršitev kd (tukaj spadajo storitev in opustitev) oseba pa storilec kd, njegova izvršitev je izvršitev ne pa storitev
7
Q
Kaj je roza črna premica?
A
- glede na obnašanje ljudi jih razvrščajo na tej premici
- črno je zlo, roza pa absolutno dobro
- sivi del, kjer so deviantna ravnanja
- nekatera dejanja, ki jih država zazna kot problematična in si jih želi prepovedati (od neželenega deviantnega ravnanja pridemo do točke x): to so točke prepovedi
- točka kaznivosti pa je med točko x in x’, gre za jasne prepovedi
8
Q
ULTIMATIVNA ROŽNATA STRAN
A
– absolutno dobro, tipsko ravnanje človeka – to NE more biti predmet preučevanja prava. Sivina predstavlja nekaj, kar za državo predstavlja nezaželjeno, kar pa še ne pomeni, da je nekoristno tudi za državljane (deviare = skreniti iz poti). Ko se od absolutno dobrega začnemo pomikati proti zlu pridemo do nezaželjenih ravnanj, ki grejo v neskončnost.
9
Q
deviantna ravnanja (odklonska ravnanja)
A
- Roza bledi, postane siva – odklanjanje od tega, kar država v danem kontekstu šteje za zaželjeno – odklonska, deviare RAVNANJA = to so ravnanja, ker jih država, ker jih šteje za odklonska, začne resneje preučevati (vlaga denar, spoznava ta dejanja, teh ravnanj naj bi bilo čim manj)
10
Q
Kako pridemo do deviantnih ravnanj?
A
- Ravnanja, ki jih kaka družbena skupina ali družba v celoti šteje za drugačna, se pravi za nenormalna oz. neobičajna, škodljiva, nemoralna, asocialna, za družbo nevarna. Deviantna ravnanja niso nujno takšna sama po sebi, marveč pogosto dobijo to označbo šele v konkretnem družbenem okolju.
- Deviantna ravnanja ljudi, ki pomenijo kršitev kakšne zapovedi ali prepovedi, so številna in najraznovrstnejša. Pokažejo pa se nam tudi kot posebni družbeni pojav, ki jih lahko poimenujemo kot družbeno negativne ali tudi socialnopatološke pojave (kriminaliteta, alkoholizem, nasilništvo…)
- Formalna državna prepoved (točka X) = točka prepovedi => rabimo akt, ki bo to dejanje prepovedal (po navadi zakon) => naslovljeno mora biti na možne kršilce:
- države lahko tudi ne prepovedujejo ampak poskušajo regulirati take pojave
11
Q
točka prepovedi
A
- kjer se bo določeno ravnanje prepovedalo. Ni več zgolj moralna prepoved ta prepoved je že pravna – potrebujemo nek pravni akt (značilno zakon), s katerim bomo človekovo obnašanje prepovedali.
- Naslovljeno mora biti na možne kršilce.
- Zajema lahko aktivna in pasivna dejanja človeka
a) Prepovedano pasivno ravnanje: ne smemo biti pasivni, ko smo zraven človeka, ki krvavi = ZAPOVED (kadar je nekaj zapovedano, je prepovedana pasivnost)
b) Prepovedano aktivno ravnanje: ne smemo kaditi v notranjih prostorih = PREPOVED
12
Q
točka kaznivosti
A
- gre za jasne prepovedi, kjer se na prepovedano ravnanje veže tudi kaznivost
- kaznivost je več vrst:
1. pas: disciplinski postopek
2. pas: prekrški
3. pas: kaznivo dejanje - in 2. pasu rečemo kazniva ravnanja, kaznivo dejanje pa je podmnožica kaznivih ravnanj, najhujša
13
Q
Disciplinski postopek
A
- ravnanje človeka, ki krši neke predpise in je prepovedano = gre za kršitve pravil, ki so vezana na opravljanje delovnih obveznosti, funkcije, določenega statusa (npr. študent)
- Dejanja ki jih (para)delodajalci določijo za zaposlene, sledi disciplinska sankcija, ki je zasebnopravne narave (finančna kazen). Paradelojdajalci so npr. univerza naproti študentom.
- Gre za tako aktivno in pasivno ravnanje
- Meglen pas, ki pa ga vsak delodajalec posebej regulira (država, organ državne samouprave tukaj ni nujno potreben)
- So javnopravna problematika, posameznik pa se svobodno znajde v tem (posameznik se lahko zaradi ekstremnosti pogojev sam odloči, da od tega odstopi, npr. pogoji za zaposlitev nam ne ugajajo, odidemo h konkurentu, ki je bolj blag). Lahko se pogajamo (npr. ne bom se priključil tvoji delovni organizaciji, če imaš tako stroga pravila glede kajenja)
- Včasih so disciplinske sankcije vezane na kazenske-država za določena kazniva dejanja zahteva odpustitev (pedofilija v šoli)
14
Q
Prekrški
A
- so kršitve pravil, ki so pomembna za sožitje in varnost ljudi (hkrati pa ne gre za tako hude kršitve, da bi jih bilo potrebno inkriminirati kot KD
- Obnašanje človeka je že uradno razglašeno za prepovedano
- Blaga kazen in država si lahko privošči razglašanje tega tudi zunaj zakona
- Ne moremo se pogajati
- Proizvajajo jih občine
- Urejeni so v vsakem resnejšem zakonu, pomembnejši sklopi prekrškov pa imajo še svoje integralne zakone
- Prekrški so razpršeni po različnih virih- zakoni, podzakonski akti
- Ne vemo točno koliko je prekrškov
- Gre z DENARNE KAZNI (ne še zapor, zato se veliko bolj bojimo teh, saj moramo plačati z denarjem, odvzem vozniške)
- Npr. davčni prekrški, cestni prekrški, prekrški o preskrbe z živili…
15
Q
Kazniva dejanja
A
- so najresnejše kršitve pravil, značilne javnopravne kazni, lahko definira samo zakon
- člen KZ = kaznivo dejanje je tisto protipravno in krivdno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih dobrin določa kot kaznivo in hkrati določa njegove znake
- dosmrtni zapor – najhujša oblika kazni v SLO, ponekod smrtna kazen
- najmilejše sankcije se stikajo z najstrožjimi sankcijami, ki so predpisane za prekrške
- za KD so vedno predpisane kazni, vendar pa lahko sodišče poleg kazni ali namesto njih izreče ob pogojih, ki so določeni v zakonu, tudi varnostne ukrepe in druge sankcije brez odvzema prostosti
- V slo je integralna kazenska zakonodaja- imamo le en zakonik, nimamo stranske kazenske zakonodaje
- z absolutnim zlom se ukvarja filozofija,
1. Lažja kazniva dejanja- misdemeanors- pristojna okrajna sodišča
2. Težja kazniva dejanja- crimes-okrožna sodišča
16
Q
Kazniva dejanja na roza črno premici opcije
A
- zlo se začenja med 2. in 3. pasom => cona med X’ in Y je razl. med razl. državami
- Y je meja med prekrškom in kaznivim dejanjem
- bolj kot je točka Y levo (večja kot je razdalja med X’ in Y) - manj represivna je država (nerepresivne), dlje časa čakajo preden pošljejo nekoga v zapor – preden strogo kaznujejo (npr. SLO);
- manjša kot je razdalja med X’ in Y bolj je država liberalna => skandinavske države so izredno liberalne glede tega, že zelo hitro kaznujejo npr. za povzročitev prometne nesreče; to pomeni da je velika razdalja med x in x’ (zadeve, ki niso kaznive v tisti državi)
- s čistim zlom ukvarja filozofija
- KP se ukvarja med 2. in 3. cono, kjer se zlo pravno formalno začenja (temno siva) – od kod naprej je kaznivo dejanje in kje je zgolj prekršek.
17
Q
Pas med prepovedjo in kaznivostjo
A
- Ko nekaj prepovemo, nočemo pa predpisat kazni. Gre za POLITIČO ANOMALIJO KAZNOVALNEGA SISTEMA. Kaznovali sistem naj ne bi bil sistem bontonskih pravil brez kazni. Imamo pa dve situaciji, ki sta bili uveljavljeni brez kazni:
1. PREPOVED TELESNEGA ŠKODOVANJA otroka = ni kaznivo, je pa prepovedano brez sankcioniranja. Samo telesno kaznovanje ni kaznivo, saj se zavedamo, da je tega preveč in ob enem težko dostopno. Zato sprejmemo kompromis in rečemo prepoved brez kaznivosti.
2. NOŠENJE ČELADE NA KOLESU = kaznivo je samo pri mladoletnikih (kaznivo za njihove skrbnike). Gre za pol koraka, kar pomeni, da lahko pričakujemo NASLEDNJI korak. Gre za fazo spreminjanja, se spreminja, s tem se taktizira, preizkuša javnost. Ko vidimo stvar prepovedano, a brez kazni, ugotovimo, da je s pravom nekaj narobe – je v fazi spreminjanja, nestabilne situacije.
