Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Biologija > Uvod > Flashcards

Uvod Flashcards

1
Q

Kaj je biologija?

A

Naravoslovna znanost ki raziskuje življenje in jo imenujemo bioznanost. Razlaga naravne pojave, preučuje razvoj, zgradbo in delovanje organizmov in živih sistemov ter njihovo medsebojno povezanost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Morfologija

A

panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Delitev Morfologije

A

na anatomijo (proučuje zgradbo organizmov), histologijo (proučuje zgradbo tkiv) in citologijo (proučuje zgradbo celic)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Ekologija

A

veda, ki se ukvarja z odnosom človeka do okolja ter odpravo posledic, ki jih povzroča človekovo poseganje v naravo. Proučuje torej odnose živih bitij do okolja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

TAKSONOMIJA IN SISTEMATIKA

A

preučuje raznolikost življenja v sedanjosti in preteklosti ter opisuje, prepoznava, razvršča in poimenuje organizme

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Fiziologija

A

panoga biologije, ki preučuje življenjske procese v organizmih. Delimo jo na področja, ki raziskujejo rastline, živali in človeka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Genetika

A

panoga biologije, ki preučuje dedovanje, lastnosti genov in DNA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Biokemija

A

znanstvena veda, ki preučuje kemijske procese v živih bitjih. Ukvarja se tudi s kemijskimi reakcijami, ki jih katalizirajo encimi ter z lastnostmi organskih spojin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Evolucija

A

panoga, ki proučuje razvoj organizmov. Evolucija je biološki proces, pri katerem se od generacije v generacijo spreminja genski zapis, kar vodi v nastanek novih vrst. Podobnosti med organizmi dokazujejo, da so se iz skupnega prednika razvile vse vrste

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Paleontologija

A

znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji. Preučuje izumrle organizme (telesne ostanke, ostanke kosti, zob…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Področja biologije

A

Morfologija, ekologija, fiziologija, genetika, biokemija, evolucija, paleontologija, taksonomija in sistematika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Biološki koncepti

A

so splošne zakonitosti o zgradbi in delovanju živega sveta (so osnovne značilnosti življenja)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Celica

A

je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh organizmov. Glavna tipa celic sta prokariontska (bakterije in arheje; celica nima jedra) in evkariontska (rastline, glive, živali;celica ima jedro)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Tipa celic

A

Glavna tipa celic sta prokariontska (bakterije in arheje; celica nima jedra) in evkariontska (rastline, glive, živali;celica ima jedro)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Dedna informacija

A

nadaljevanje življenja je odvisno od dedovanje informacije, ki je zapisana v molekulah DNA kot različne kombinacije štirih različnih gradnikov (nukleotidov); adenin, timin, gvanin, citozin. Molekule DNA vsebujejo predvsem informacijo o tem, kako so zgrajene različne beljakovine v celici. Molekula DNA se lahko s pomočjo posebnih beljakovin podvoji – nastaneta dve enaki kopiji izvorne molekule DNA.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

HIERARHIČNA ORGANIZIRANOST ŽIVIH SISTEMOV

A

za življenje je značilna organizacija. Na vsaki višji ravni organizacije se pojavijo nove lastnosti, ki so posledica medsebojnih vplivov med elementi nižje ravni (atom, molekula, celica, tkivo, organ, organizem, populacija, združba, ekosistem, biosfera).

17
Q

Darwin

A

Vsa živa bitja so se razvila iz skupnega prednika. Proces je imenoval naravni izbor. Svojo razlago o evolucijskem razvoju življenja je oblikoval na temelju dveh opažanj:* čezmerno število potomcev in tekmovanje ter raznolikost osebkov.
evolucijski razvoj organizmov prikazujemo kot drevo življenja

18
Q

Posledica Evolucije z naravnim izborom

A

enotnost in raznolikost organizmov

19
Q

Naravni izbor

A

dejavnik evolucije, ki je nujen za prilagajanje organizmov. Organizmi, ki so manj prilagojeni določenemu okolju, bodo prej ali slej propadli in jih bodo nadomestili organizmi, ki so okolju bolje prilagojeni

20
Q

Osnovni pogoji za nemoten potek življenjskih procesov

A
  1. Izbirno prepustne membrane celic (sprejemajo hranilne snovi, ki so potrebne za preživetje in odvajajo odpadne snovi)
  2. Snovne in energijske spremembe
  3. Dedna snov z kodiranimi informacijami (zaporedje nukleotidov)
  4. Mehanizmi za preprečevanje škodljivih vplivov oz. reakcij
21
Q

Kaj je znanost in kdo je znanstvenik?

A

Znanost je pridobivanje novih spoznanj in se ukvarja samo z vprašanji in odgovori, ki jih je mogoče preveriti.

Znanstvenik raziskuje: išče nove podatke, povezave med podatki in oblikuje razlago za naravni pojav na temelju preverljivih dokazovanje

22
Q

Znanstveni pristop k reševanju problemov

A
  1. Opazovanje= zbiranje podatkov: zbiranje znanih dejstev o naravnem pojavu. Do podatkov pridemo z opazovanjem in merjenjem ter štetjem.
  2. Zastavljanje vprašanja: zastavimo vprašanje oz. kaj nas zanima (npr. Pri kakšnih pogojih je plod najbolj sladek?)
  3. Postavitev možne razlage= hipoteze:na podlagi podatkov- iz knjig, člankov, spletnih strani ali iz lastnega opazovanja in predhodnega znanja. Hipoteza mora biti zastavljena tako, da je mogoče preveriti njeno veljavnost. (primer hipoteze: Jagodnjak ima najslajše plodove, če je rastlina dalj časa osvetljena)
  4. Napoved, kako hipotezo preverimo (rastlino bomo osvetljevali različen čas in tako vplivali na sladkost plodu)
  5. Preverjanje veljavnosti napovedi oz. hipoteze: z zbiranjem in analizo novih podatkov ali z izvedbo nadzorovanega poskusa.
  6. Rezultati poskusa ali opazovanja so urejeni podatki, ki morajo biti ponovljivi (če jih večkrat izvedemo, morajo biti rezultati enaki)- pomembnost natančnega opisa izvedbe poskusa/ natančni in preprosti prikazi dobljenih rezultatov
  7. Na podlagi poskusov se oblikuje sklep
23
Q

Vrste podatkov

A

količinski ali kvantitativni podatki (bolj zanesljivi) en plod, šest listov, ena korenina, vlažnost zraka je 30%

opisni ali kvalitativni podatki (manj zanesljivi) plod je rdeče barve, sladkega okusa in prijetnega vonja

24
Q

Nadzorovani poskus

A

Pri poskusu namerno spreminjamo le 1 spremenljivko (spreminjana spremenljivka= neodvisna spremenljivka; svetloba v našem primeru).Kot odgovor na spreminjanje neodvisne spremenljivke pa se spreminja odzivna spremenljivka= odvisna spremenljivka ( sladkost plodu) Ostale spremenljivke, ki bi se lahko spreminjale pa nadzorujemo, da se ne spreminjajo (ostajajo konstantne)

25
Q

Kontrolna skupina= kontrola=kontrolni poskus

A

v znanstvenem eksperimentu je kontrola tista, ki služi kot standard za primerjavo. Kontrolno skupino izpostavimo enakim razmeram, kot poskusno skupino, z izjemo dejavnika (spremenljivke), ki ga preizkušamo ( v našem primeru svetlobe) Da poskus bolje uspe, naredimo več zaporednih izvedb poskusa./ Pomen: Vzporedne izvedbe omogočajo nadzor nad nenamernimi napakami pri izvedbi poskusa.

26
Q

prikazi dobljenih rezultatov iz poiskusa

A

Preglednica (tabela)- opremljena z naslovom, če jih je več so oštevilčene

Graf- osi morajo biti označene, navedeni morajo biti podatki, ki so potrebni za branje grafa. Le-ta mora biti opremljen z naslovom, če jih je več, mora biti oštevilčen

Skica: vsaka skica mora biti natančno označena in mora imeti naslov. Iz skice mora biti razvidno, kaj predstavlja in označeno mora biti merilo. Pri skicah mikroskopskih preparatov mora biti navedena tudi povečava, ki smo jo uporabili. Rišemo vedno z navadnim svinčnikom na brez črtni papir. Če je skic več, morajo biti oštevilčene.

Besedilo: z opisom predstavimo tiste rezultate, ki jih ne moremo vrisati v graf ali vpisati v tabelo ali narisati skice.

27
Q

Vrste sklepov pri poiskusih

A

Rezultati niso v skladu z napovedjo sklep: hipoteza je ovržena  vrnemo se na začetek, zbiramo nove podatke in postavimo novo hipotezo

Rezultati so v skladu z napovedjo  hipoteza potrjena  hipoteza je potrjena in sprejeta kot razlaga naravnega pojava

28
Q

Teorija

A

dobro preverjena razlaga naravnega pojava

29
Q

Abiogeneza

A

živo nastane iz neživega- (včasih so mislili, da življenje nastane iz nečesa neživega, da nastane spontano)

30
Q

italijanski zdravnik Francesco Redi

A

V 17. Stoletju je ovrgel hipotezo o spontanem nastanku življenja (poskus z muhami in mesom. Meso v pokritem kozarcu – ne pojavijo se ličinke, meso v nepokritem kozarcu – ličinke se pojavijo zaradi tega, ker muhe pridejo v stik z mesom)

31
Q

nizozemski naravoslovec Anton van Leeuwenhoek

A

v 17. Stoletju odkrije organizme in se sprašuje, kako nastanejo.

32
Q

Dokazovanje BIOGENEZE

A

Leta 1745 prvi poskus naredi Needham, a mu poskus ne uspe
Leta 1768 poskus ponovi Spallanzon, a mu ne verjamejo in še dlje trdijo, da življenje nastane iz neživega
Leta 1864 pa francoski biolog Louis Pasteur dokaže, da živo nastane iz živega in s tem dokončno ovrže ovrže hipotezo o spontanem nastanku življenja (poskus z juho)

33
Q

Louis Pasteur

A

Leta 1864 pa francoski biolog Louis Pasteur dokaže, da živo nastane iz živega in s tem dokončno ovrže ovrže hipotezo o spontanem nastanku življenja (poskus z juho)

34
Q

Vrste raziskav

A

TEMELJNE ali BAZIČNE RAZISKAVE, so raziskave, ki razlagajo kako deluje živi svet

UPORABNE ali APLIKATIVNE RAZISKAVE raziskujejo nove tehnologije in izdelke, uporabne v vsakdanjem življenju

Biologija (2 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions