uvod Flashcards
HKRATI obstajajo PRAVILA, OBVEZNOSTI DRŽAVE (po njenem notr.pravu) in PRAVILA, OBVEZNOSTI za državo PO MEDN.PRAVU?
v primeru, da obveznosti države po njenem notr pravu nasprotujejo obveznostim, ki jih ima država po medn. pravu, PREVLADAJO OBVEZNOSTI MEDN. PRAVA
(dunajska konvencija o pravu medn. pogodb, 1969)
na podlagi česa se v MP odloča o vsebini, postopku nastanka, avtoriteti norm?
Formalnih virov (običajno pravo, mednarodne pogodbe-sporazumi med državami, splošna pravna načela; sodna praksa in doktrina sta pomožni sredstvi!)
kako ugotovimo katere vire uporabimo?
- najprej je treba ugotovit ali obstaja sporazum–> za to je v pomoč STATUT MEDN.SODIŠČA, (priloga k ul ozn oz. medn.pogodba, ki so jo sprejele vse države–> mks dale pristojnost za sojenje državam v sporu) 38. člen icj
- čLen ICJ
a) meddržavni dogovori, sporazumi(splošni/posebni)- ki določajo pravila, ki jih države( ki so v sporu) IZRECNO PRIPOZNAVAJO
b) običajno pravo (pomen zlasti v humanitarnem pravu, dopolnjuje druge vire)
c) splošna pravna načela (priznavajo jih civiliz.. narodi)
d) doktrina in praksa =SREDSTVI, orodji za razlago
- problem običajnega prava?
- področje mp, kjer zelo pomembno običajno pravo?
- VZTRAJNI NASPROTNIK
- kumulativno izpolnjena pogoja:
*RAZŠIRJENA, ENOTNA, SISTEMATIČNA IN RELEVANTNA praksa držav in
pravna zavest, držav (da je ta praksa zavezujoča)
!!! če država ne želi nastanka norme običajnega prava, mora NUJNO NASPROTOVAT, KER za pr zavest ni nujen izrecen pristanek in molk lahko pomeni strinjanje. mora VZTRAJNO NASPROTOVAT (da ne bo zavezan s pravilom)
2. danes zlasti v humanitarnem pravu
- običajno pravo zavezuje vse države, ki V ČASU NASTAJANJA PRAVILA niso IZRECNO NASPROTOVALE. ! *če pa že nastane, ji ni mogoče več ugovarjati!
mednarodne pogodbe
- veljajo samo med strankami, obveznosti samo med strankami
- medn. pogodbe=> POSLI (ureditev konkretnih razmerij med konkretnimi državami)
- medn. pogodbe=> ZAKONI-zakonodajna funkcija pogodb ( abstraktne norme, ki na splošno urejajo odnose med državami na določenem PODROČJU, so neke vrste zakoni).
- važna je VSEBINA, ne ime dokumenta
- hkrati lahko obstaja pravilo običajnega prava in pravilo medn. pogodbe–> običajno ne preneha veljati
- pravila pogodbenega prava NE SMEJO ustvarjati pravil za države, KI NISO POGODBENICE
kaj, če neka medn.pogodba zakon ureja deloma ali v celoti neko področje, kjer že obstaja norma običajnega prava (medn.pog zakon vs. običakno pravo)?
vsaka od teh norm ima LASTNO VSEBINO IN VELJAVNOST!
NIKAKOR pa zaradi neke pogodbene ureditve področja, NE PRENEHA VELJATI PRAVILO OBIČAJNEGA PRAVA!!
- Pomožni sredstvi
2. Kako se uporabljajo sodbe sodišča?
- doktrina in sodna praksa samo pomagata ugotoviti VSEBINO NORM, RAZLAGATI.
- člen ICJ: - obvezne samo za pravdne stranke v konkretnem primeru
- RAZLAGA zajeta v obrazložitvah pa pomaga pri uporabi ISTIH pr. norm v PODOBNIH PRIMERIH
- člen ICJ: - obvezne samo za pravdne stranke v konkretnem primeru
pravičnost v 38. ICJ?
- akcesorna pravičnost= zajeta že v pravnih normah
*icj: razmeijtev epi pasu med Dansko, NIzoz. in Nem - če ne zadošča akcesorna? 38/2 ICJ sodišče LAHKO uporabi ABSTRAKTNO PR. (od merodajnega PRAVA NEODVISNI pravičnosti= ex aeque et bono)
pogoj? stranke to sprejmejo- izrecno ZAPISANO v sporazumu na podlagi katerega sodi icj
*abstraktna pravičnost je lahko praeter legem,-če se zapolnjuje pr praznine ali contra legem- pravična, a v nasprotju z obstoječim pravom
NOVEJŠI VIRI mp?
- VS OZN sprejema sklepe z OBVEZNO MOČJO (25. čl in VII.poglavje UL OZN) = obvezujoči sklepi
- resolucije GS OZN, so priporočljive narave
če pa so sprejete s konsenzom, pa pomenijo pravno zavest-odražajo običajno pravo in so po vsebini zavezujoče (npr. Deklaracija načel mp o prijateljskih odnosih, sodelovanju med državami= resolucija, sprejeta s konsenzom; npr. Helsinška sklepna listina 1975- 10 temeljnih načel pri urejanju odnosov med državami)
- pravna zavest
2. praksa
država na določen način ravna, ker misli, da je DOLŽNA tako ravnat. *če ravna, ker se ji tako ZAZDI, to ni pr. zavest
- *vojaški priročniki: ni dokaz prakse držav, je pa dokaz pr. zavesti
* odločitve GS, ki se sprejmejo s konsenzom= PR. ZAVEST DRŽAV
UL OZN
najpomembnejša listina. ima PRIMAT nad ostalimi medn. pogodbami
- skladnostna razlaga, 103. čl UL OZN (obvezujoči sklepi VS OZN prevladajo nad drugimi pogodbami, ker izhajajo iz UL, ki je višje od ostalih virov)
- katerakoli ius cogens določba v UL OZN > drugimi medn. pogodbami!!
katere so kogentne norme?
prepoved genocida, uporabe sile, mučenja, apartheida, pravica samoodločbe
ali so odločitve mednarodnih organizacij viri?
- OZN (VS-obvezujoči sklepi; resolucije GS-priporočila, razen, če konsenz)
- specializirane agencije=zavezujoče odločitve za svoje članice
- regionalne, lokalne= zavezujoče odločitve za članice- te so DOLOČENEM območju
- zaključni akti medn. konferenc=dokler sprejeta medn. pogodba ne začne veljat, imajo ti akti nekatere pravne učinke-dokazujejo pravne interese)
- kršitve držav
- pravila vljudnosti, kurtoazije,protokoli
- represalije, retorzija
- če država krši mednarodno OBVEZNOST
*posledica te kršitve= ODGOVORNOST države - niso obveznost držav
- represalije= odgovor na predhodno, PROTIPRAVNO dejanje
***ta odgovor oz ukrep krši MP, AMPAK je dopusten, ker je odgovor
retorzija= neprijazen ODZIV, A NE KRŠI MP