uvod Flashcards
- temeljni pravni posli v zakoniku XII plošč
mancipacija
nexum
nexi libertato
časovni trak
kraljevina = združenje rima (7 53 pr kr) - 509 pr kr
republika= 509 pr kr - cesar avgust (27)
principat= cesar avgust - cesar dioklecijan (300)
dominat = cesar dioklecijan - cesar justinijan (527-565)
civilno = zakonik XII plošč (451/449 pr kr) - konec 2 punske vojne (201 pr kr - Hanibal)
pretorsko = punska vojna - avgust (27)
klasično = avgust (27) - dioklecijan (235 - umrejo zadnji veliki klasiki / 300 - cesarski akti dioklecijana vsebujejo kvaliteto klasičnih pravnih aktov)
postklasično = cesar dioklecijan - cesar justinijan(527/565)
katero pravo je bilo v kraljevini
nezapisano običajno pravo
kaj vse je imel pod samo kralj v kraljevini in kakšno vlogo ima senat
vrhovni svečenik, vojska in politika
posvetovalno vlogo
obdobje civilnega prava
agrarna družba - rast prebivalca, ne uporabljajo kolobarjenja
osvajanje ozemlja (kolonije, kartagina)
- 3 punske vojne (1. rim - sicilija (prva rimska provinca); 2. hanibal; 3. kartagina)
vojaški vpadi + širjenje (iskanje novih virov)
večino zemljišč patriciji
viri civilnega prava
običajno pravo
zakoni (ljudske skupnosti imajo zakonodajno oblast (kljub konzulom) =komicialna zakonodaja)
zakonik XII plošč
ZXIIP (kako nastane, kaj vsebuje, kateri postopek)
nastanek
predpise interpretirajo patriciji
plebejci v času vojne nardijo secesijo (izselitev)
po vsaki secesiji dobijo več pravic
(zapis prava - zato da patriciji več ne morjosami interpretirat običajnega prava; dostop do javnih funkcij)
izsilijo zakonik
original ni ohranjen
vsebina
3 temeljni posli (mancipacija, nexum (oblika posojilne pogodbe), nexi libertatio (formalna ukinitev obveznosti ki so izvirale iz nexum))
civilno, kazensko, družinsko, dedno, postopki, SAKRANE DOLOČBE (sakralno pravo)
- sakralno pravo kot pravo ki ureja versko področje
- sakralno pravo kot elementi v npr kazenskem pravu (žrtvovanje bogovom - ker je blo porušenje mira med bogovi)
nastanek nove vodilne plasti NOBILES (patricijsko-plebejska senatna družina - se rekrutirajo magistrati?)
samo sporne določbe
kazuistično
original ni ohranjen
X za nedržavljane
postopek
legisakcijsi
legisakciije = tožbe (temeljijo na zakonu oz prilagojene besedilu zakonom)
toge
kater evrste ljudskih skupščin so bile v republiki (also kak se jim reče)
komiciji
kuriatne
- delikt preteklosti (vojska razdeljena na kurije)
- dajo magistratom najvišjo oblast (IMERIUM)
- posvojitev otroka, oporoka
tributne
- teritorij
- zakoni
- nižji magistrati
- denarne kazni
centuriatne
- zakoni
- vojna mir
- volijo višje magistrate
- izvršba kazenskega sodstva
- odločitev - pritožbe zoper smrtne obsodbe (od državljanov, ostali se ne morjo pritožit)
- imajo imerium?
- razdeljeni glede na denar (vsaka centurija 1 glas (glasujejo od najvišje do najnižje - revni zato večino ne glasujejo))
+
plebejski zbori
- volijo plebejske magistrale (eden izmed teh je plebejski tribun (zaščitnik interesov))
- zakonodajni sklepi (PLEBIS SCITUM - dolgo samo zavezujoči za plebejce - šele okoli 300 pr kr izenačeni z ljudskimi skupščinami)
+
obstaja volilni cenzus - večja teža glas ljudi ki več prispevajo (bogati)
zakonodajni postopek v republiki
- magistrati predlagajo zakon (immajo pravico nagovorit ljudtvo)
- ljudske skupščine sprejmejo ali zavrnejo (ne debatirajo, so zakonodajalec; LEGES ROGATAE - zaprošeni zakoni - magistrat prosi ljudstvi <=> LEGES DATAE (enostranske odredbe; rimski magistrati - npr podeljevanje državljanstva))
- zgodnje obdobje - senat more potrdit (ma večjo moč od ljudstva zato ukinejo => kasneje lahko da ugovor pred predlogom (zaradi formalnih razlogov))
- VACATIO LEGIS - rok kdaj začne veljat
- veljava
kdo so magistrati
voljeni državni uradniki
izvršilna + pravosodna dejavnost
delitev
IMPERIUM imajo
- konzul (2 sta; 1 leto mandat, najvišja vojaška in upravna oblast, najvišji izvršilni organ, nima zakonodajne oblasti, glede zunanjih zadev sta vezana na senat)
- diktator (izredni, 6 mescev, posebne situacije (nevarnost, velike glad. igre)
- pretor (pravosodni magistrat, reševanje sporov, mesti (urbanus) in tujski (peregrinus), ni zakonodajalec
POTESTAS
- Cenzor (popisovanje in razvrščanje prebivalcev)
- kvestor (upravljanje državne blagajne)
- ljudski tribun (varovanje plebejskih interesov, sklic. pleb. na zbore, veto (intercessio) razen na diktatorja)
- kurilski edil (sodna oblast v tržnih zadevah, ceste, mesto z žitom preskrbet, javne igre)
- plebejski edil (varovanje plebejskih svetišč)
tudi delitev na redne in izredne (diktator, mestni prefekt)
senat v republiki
starejšii, izkušeni državljani (v začetku - pripadniki patricijskih družin) - na začetku majhno št ljudi ki so sposobni, pol veča se št ljudi, veča se korupcija in pada ugled senata
zunanja politika, vojne, državni denar, sooblikuje notranjo politiko, če oba konzula umreta vlada senat (interregnum)
senatov sklep - senatus consultum
začetek - neobvezen, veljava po avtoriteti
principat - značaj zakona
obdobje pretorskega prava
201 pr kr - 27
nova ozemlja -> poceni hrana (province in latifundije); dotok sužnjev —> manjša se delo za male kmete (niso konkurenca) —> socialne krize - revni v Rim (barakarska naselja; so pomemben politični glas zato jim dajejo hrano + javne igre za zabavo) - brata Grakh neuspešna reforma —> politični nemiri, državljanske vojne vse do Avgusta (Paix romana)
rim + grki
prvič na J. Apeninskem polotoku (G kolonije), lahek plen (ker so polisi in niso enotni)
prevzetje dosežkov
vedno bolj sposobni vojaški poveljniki, razvijejo naprave za obleganje, katapultem uporabljajo konjenico
obdržijo tako velik del ozemlja ker pustijo velik del avtonomije podjarmenim narodom, mnogi pa vseeno posežejo po rimskem načinu življenja, ker je bilo kvalitetnejše - so se romanizirali
sistemi v republiki
kolegialni sistem - (2 na oblasti - ni koncentracije oblasti (razen diktator))
omejitev reelekcije + časovna omejitev funkcij
= dvojna omejenost
piramidni sistem - nižji podrejeni višjim
edikti - urejanje življenja ljudi - ius edicedi
intercessio - pravica magistrata do veta svojega koelgija
zakaj pride do pretorskega prava
konec avtarkičnih razmer - potreba po novem pravu (kreditiranje, zavarovanje kredita) => pretor (obstajal prej in potem ampak to obdobje najbolj zaznamoval, delal honorarno)
pretor ni zakonodajalec in ne razveljavlja pravo, pravo le dopolnjuje in omili trdoto
pretorjevi edikti
najpomembnejši na začetku leta (smernice) - skoz čas se izoblikuje jedro ediktnih določb = edictum perpetuum (trajni edikt)
- jedro ki so ga prevzemali (na veliko belo tablo napiše kaj lahko prebivalci pričakujejo, objavi besedila tožbenih formul
- po Julijanovi redakciji (cesar Hadrijan) - klasično obdobje - spremembe lahko samo cesar dovoljuje
ius edicendi - pravica do izdajanja ediktov
skripta - 3 vrste ediktov
- edictum perpetuum (enoletni)
- edictum tralaticium (jedro, ki se prenaša)
- edictum repentium (pretor vnaša spremembe v edikt)
/////
pretor uvede nov sistem dedovanja, posestno pravo…
formularni postopek
preobrazba legisakcijskega
isto:
- deli se na postopek pred magistratom in sodnikom (in iure , apud iudicem; vmes je litis kontestacija (to nevem če je isto al je novo) = pravdna pogodba, določi se vloga toženca in tožnika)
razlike:
- začetek je neformalen (ni strogo obličnih in vnaprej predpisanih besed); pretor zavrnil ali pa odobril pravdanje
—> zato je mogoče pravdanje v primerih brez neposredne podlage v civilnem pravu
=> 3 skupine tožbenih formul
- uvedba tožbenih formul
tožbene formule
pooblastil sodnika?
predpisal pod kakšnimi pogoji toženca oprstit ali obsodit
vsebina
- imenovanje sodnika
- opredelitev stanja (demonstracija)
- morebiten ugovor (ekcepcija)
- tožbeni zahtevek (intencija)
- pooblastilo sodnika (kondemnacija)
3 skupine tožbenih formul
- temeljijo na civilnem pravu
- pretor z analogijo razširil njihovo uporabo
- pretor ni mel nobene civilne pravne podlage
= ustvarjanje prava
klasično obdobje
27 - 235/300
obdobje principata
avgust vzame dosmrtno oblast ljudskega tribuna in vojaško in civilno oblast - paix romana
nasledstvo - cesar posvoji najtesnejšega sodelavca
moč ljudske skupščine peša
senat dobi moč zakona
cesar nima zakonodajne funkcije
stabilna ekonomija - trgovina in obrt se veča - potreba po pravu za ta razmerja
pravni viri klasičnega prava
komicialni zakoni - do konca 1 st
senatovi sklepi
cesarske konstitucije - od hadrijana dalje
pretorski edikt - do julijanove redakcije (2 st.)
mnenja pravnikov - tisti ki imajo ius respodendi
rimski klasični juristi
cesarji se ne vtikajo v njihovo delo <=> juristi jih politično ne napadajo (cesarji vejo da je ekonomija odvisna od pravnega sistema)
- dajo ius respodendi —> pravica dajat odgovore na pravna vprašanja z enako avtoriteto kot cesar (nima značaja zakona ker cesar nima čez zakonodajne veje - veljajo torej na podlagi avtoritete); s cesarjem hadrijanom izgubi pomen, ker mu začnejo značaj zakonodajalca priznavat
v zgodnjem obdobju so svetovalci in svečeniki - kavtelarna jurispodenca (pravni obrazci niso objavljeni, pravni nasveti z namenom da obvarujejo prebivalstvo pred nepotrebnim pravdanjem)
- preidejo v laike večinoma iz bogatejših družin (honorarno delo, namen pridobit naklonjenost prebivalcev in tako večjo možnost izvolitve)
2 šoli
sabijanci in prokulijanci
primer 1 - poslovna sposobnost (znaki spolne zrelosti (ker umska zrelost = spolna) ali povprečje starosti (ta prevlada))
primer 2 - v dobri veri predelaš tujo stvar (vino) - lastnik grozdja ali predelovalec lastnik? (justinijan - če gre vrnit nazaj pol lastnik materiala, če ne predelovalec) - v vseh primerih premoženska izravnava (tako dosežejo pravičnost)
pomembni pisci
- responza (zbirke odg na praktična vprašanja)
- monografije (obravnava 1 instituta)
- učbeniki
- komentarji (civilnega in pretorskega prava - interpretacija)
=> vsi praktično usmerjeni
cenjeni
- logični odgovori
- stremijo k pravičnosti
- razlaga zakonov
labeo
zgodnji klasik (pred hadrijanom)
42 pr kr
komentar ZXIIP
nasprotnik principata
največji pravnik avgustovega časa
pravnik
400 knjig spisov
sabinus (sabin)
zgodnji klasik
pravnik (dobi ius respodendi)
sistem civilnega prava (libri iuris civilis) (drugi po scevoli)
po njem šola sabijancev in komentarji CP (libri ad sabinum)
mucij scevola
predklasični pravnik
140 pr kr
pravnik, učitelj, konzul
sistem civilnega prava v 18 knjigah
monogravija pravnih definicij
akviij gaj
predklasični pravnik
55 pr kr
pretor, pravnik
a doli, exc doli uvede ko je bil pretor - tožba zaradi zvijačne prevare
stipulatio aquiliana (formula prenovitve)
celsius (celz)
zgodnji klasik
zač 2 st
pretor, konzul
spisi, vsebinska opredelitev prava (edina v rimskih virih)
član hadrijanovega sveta, nagnjen k teoretičnemu razmišljanju
iulianus (julijan)
zgodnji klasik
2 st
pretor, konzul, član hadrijanovega konzilija
redakcija pretorskega edikta
pomponius
visoki klasik
2 st
pravnik
komentarji del o civilnem pravu starejših pravnikov (sabina, mucija)
pregled zgodovine rimskega prava
gaius (gaj)
visoki klasik
2 st
pravnik
navajalni pravnik (ostali pravniki ga nikoli ne navajajo a vseeno postane?)
gajeve institucije (pravni učbenik - vpliva na justinijana, pomemben zradi delitve snovi in interpolacijj)
1 knjiga - skrbniško, osebno, varuško, rodbinsko
2,3 knjiga - premožensko (dedno, stvarno, obligacijsko)
4 knjiga - pravdni postopek (razvoj postopka???)
pomembnost
sistematično obravnavajo celo civilno pravo
- ohranjen zunaj just. digest (interpolacije - justinijanova ekipa uskladila (X antinomije), odpravila ponavljanja, spremenila klasični tekst za nove razmere)
- delitev prešla na nekatere današnje kodifikacije (ODZ)
1 - personae (osebno)
2 - res (premožensko - stvarno)
3 - actiones (civilni pravdni postopek)
papinianus (papijan)
visoki klasik
poveljnik cesarske garde
zbirke šolskih in praktičnih primerov
navajalni pravnik
ubit ga da karakala, konzul sistem civilnega ga papijan noče zagovarjati senatu glede umora brata
paulus (pavel)
visoki klasik
pretorijanski prefekt,član cesarjevega konzilija
sentence (zunaj digest)
spisi v Digestah
monografije in učbenik (neohranjen)
navajalni pravnik
ulpianus (ulpijan)
visoki pravnik
3 st
asesor pretorijanskega prefekta papijana, nato postane tudi sam
njegovi odlomki zjamajo 1/3 digest
regule (zunaj digest)
navajalni pravnik
papijanov učenec, pretorijanci ga ubijejo
modestinus (modestin)
pozni klasik
3 st
pravnik, visok položaj v rimu
ulpijanov učenec
navajalni pravnik
visoki klasiki
po hadrijanu
PaPoPaGU
Pavel Pomponius Papijan Gaj Ulpijan
zakon o navajanju
426 - postklasična doba
sodniki lahko prosto odločajo, ko rešitve ni v delih navajalnih juristov
Gaj, Papijan, Pavel, Ulpijan, Modestin
obdobje postklasičnega prava
235/300 - 527/565
dominat
propad
upori, bolezni, ekonomska kriza, nesposobni vladarji, pritisk države (povečajo davke - privatniki pobirajo = zlorabe), vpadi barbarov
kakovost prava pada (vpliv lokalnega, vulgarizacija)
uvedba dominata - obsežna upravna reforma
dioklecijan
tetrarhija (prva delitev - 2 vladarja) - svoja vojska (tudi uprava in zun politika?)
cesar je absolutist (zakonodajna moč, centralizacija, upira s ena vojsko in uredniški aparat)
395 - dokončna ločitev
senat v principatu
moč zakona
cesarske konstitucije v postklasičnem pravu
akti ki jih cesarji izdajo (do hadrijana nimajo zkaonske moči) - hadrijan - de facto obveza zakona; dominat - tudi pravno gledano
vrste
- edikt (širša skupnost (npr obveznost popisa)
- reskript (odgovor iz cesarjeve pisarne (kaj je veljavno pravo, katero pravo velja))
- mandat (naročilo - državnim uradnikom - najpomemb. za upravljitelje provinc)
- dekret (sodba - ker je cesar vrhovni sodnik) - odloča o pritožbah (šele v kognicijskem postopku glede smrtne kazni, formularni postopek pritožbe ni imel, z utrjevanjem principsa se vorelje pravica do pritožbe)
splošni zakoni = leges generales
zakonodaja za konkretne primere = leges speciales
KODEKSII! = zbrane konstitucije
kodeksi v postklasičnem pravu
= zbrane konstitucije
CODEX GREGORIANUS
- zasebna
- nima moči postavljenega prava, torej na sodišču se ne morjo sklicevat nanjo
- konec 3 st (292)
- od hadrijana dalje vsebuje konstitucije (do 292)
CODEX HERMOGENIANUS
- zasebna
- prvo verjetno dodatek k Gregor.
- čas Dioklecijana (konec 3 st - 295)
CODEX THEDOSIANUS
- javna
- izdal jo je cesar
- od konstantina dalje vsebuje konstitucije
- 438
- vsebuje 2529 konstitucij (od l. 311 do 437) v 16 knjigah, le delno ohranjenih, z vzstopom v veljavo izgubijo pomen vse konstitucije ne v knjigi, klasični spisi bi mogl bit del, pa ne rata (že tko ful hitijo: dvakrat se ista kon stitucija pojav 30krat)
CODEX IUSTINIANUS - Justinijanova kodifikacija
- javna
- 529
Justinijanova kodifikacija
iz 3 delov:
- CODEX IUSTINIANUS
529 - cesarske institucije
potem odpravili ponavljanje - 534 - kodeks ponovnega branja, ki pa je ohranjen
12 knjig
1 - cerkveno, pravni viri, nekatere splošni pravnii instituti, oranizacija upravnih uradov
2-8 - zasebno
9 - kazensko
10-12 - upravno
razdeljen je na naslove, kronološko - najstarejše konstitucije so od Hadrijana
priprava kodeksa: predhodni trije kodeksi (konst. izpred 438) + kšne vzhodnorimske zbirke zakonov + konstitucije Justija in neposrednih prednikov (namen nardit uporaben zakonik, zato imajo pravico krajšat, razbijat in odpravljat nepotrebno, nasprotja, ponavljanja) -> komisija 9ih
- DIGESTE
533
odlomki iz del klasikov
zun delitev - knjige (50) - nalsovi - odlomki (fragmenti) - paragrafi + inskripcija (kje se je fragment nahajal prej - od kod je vzet)
prvi paragraf nima številke (pr. principum) in pol drugi je 2.
ohranjenost: rokopisi (florentinski iz 6. stol. najbl ohranjen, drug je vulgatni tekst v Bologni)
not delitev (znotraj naslova?) = mase
- Sabinova - odlomki na civilno - komentarji civilnega prava - libri ad sabinum (spisi na sabina - eden prvih hotel povzet vsebino civilnega prava - so torej odlomki juristov ki so njega komentirali)
- Ediktna - komentarji pretorskega prava - libri ad edictum
- Papijanova - odlomki iz responzne literature - odg na konkretna vprašanja
- Dodatna
- INSTITUTIONES
533
povzame večji del Gajevih institucij, zato so tudi te po svoji naravi pravni učbenik, ki pa hkrati velja kot zakonik
• po reformi pravnega študija -> rabijo učbenik, po zgledu Gaja ga poimenuje Institucije, namenjo prava željni mladini
• nardijo: Tribonijan, profesorja Theophilus in Dorotheus
• glavni vir Gaijeve Institucije (prevzamejo tudi delitev snovi) in spis Res cottidianae (vsakdanje stvari) + odlomki iz Institucij drugih pravnikov in Ulpijanovih Regul, a
viri niso citirani
SPLOŠNO
interpolacije (prilagoditev razmeram) zato da se izogibajo antinomijam (nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma) - še vedno niso ble popolnoma odpravljene
ni blo prevedeno (s tem bi kao uničlo se rimsko pravo) - ker želja = sodoben uporaben zakonik + klasično pravo ohranit
problem - prepovedani prevodi ampak zahteve zaradi praktične uporabe (v Bizancu se Grščina uporablja) - zato se pojavijo razlage, komentarji in razprave o posam. pravnih področjih v Grščini
po letu 355
novi zakoni - novellae leges (ožji nabor snovi, le na sprecifična vprašanja), večina v grščini
Novellae leges/Novele (skozi svoje življenje izdaja še to, posamezni novi zakoni, ki jih Justinijan sprejema po uzakonitvi delov kodifikacije, zajemale precej bolj ozke snovi, ponavadi predvsem fokusirane na pomembno vprašanje, recimo novela, ki zajema nov sistem)
• večina novih zakonov v grščini (latinski sam za latinske province)
• novellae leges = nove konstitucije, najevč pred Tribonijanovo smrtjo (535-40), ki upočasni izdajo zbirke
• ohranjene v treh zasebnih zbirkah (ena ohran 124 novel, ena 134, ena 168 - ta ma tud nekaj zakonov Justijevih naslednikov)
• pozneje v tiskanih izvodih: kodeks skp in novele -> imenuje jih oseba ki jih zbere (Dionzsius Gothofredus, 1583): corpus iuris civilis (poznejši pojem, pol tud dodajajo dotatke iz fevdnega prava)
• pojem pod vplivom Corpus iuris canonici (zbrani veljavni viri po Jeanu Chappuisu, papež Gregor 1580 to ime sprejme),
• oba korpusa vira obojnega prava (utrumque ius)
Corpus iuris civilis (po čem poimenovano)
1583
pojavi se s tiskom
J. kodifikacija + novele + lombardsko fevdno pravo
poimenovanje po corpus iuris canonici (veljavno kanonsko pravo)
bizantinski zakoni in pravne knjige
to ni več postklasično pravo!!
EKLOGA
726/740
- zakonik v grščini
- Leon III - zaradi “nerazumljivosti JK”
- prevzame JK, poglavje kaz prava drugačno (posega na področje morale - vpeljuje mutilacijske kazni (pohabi storilca na simbolične načine) + moralne delikte (prešuštvo))
- zaznamuje slo Primorje (pod oblastjo tega zakonika bli)
PROHIRON
okrog 879
- ista materija kot ekloge
BAZILIKE
892
- v grščini
- največje delo bizantinskega prava
- vsebina JK ampak ne deli na 3 dele
- baza ni izvirno besedilo ampak grški prevodi, komentarji…
- vsebuje SHOLIJE (pojasnila)
= skrajšana verzija JK v grščini s skoliji, brez trodelbe
HEKSABIBLOS
1354
- iz 6 knjig
- namen zajeti celotno takrat veljavno pravo
- izvlečki in kompilacije v zvezi z Bazilikami (te so ble preobsežne in prezapletene)
- od 1835 do 1946 = grški civilni zakonik
kdaj je dokončna delitev RC in kdaj kateri deli propadejo
395 - dokončna delitev
476 - Zahodnorimsko cesarstvo propade (barbari požgejo Rim)
15 st. - Otomanski turki zavzamejo Bizanstinsko cesarstvo (katerega temelje je postavil Justinijan)
kontinuiteta rim prava na zahodu?
vladarji barbarskih ljudstev
- zakoniki po personalnem načeli
- vulgarizirane rimskopravne določbe
določena kontinuiteta v Italiji
- bolj oddaljene provinsce - bolj preprosto pravo
- personalno načelo rimljanov (po propadu)
- Cerkev vsaj načelno
Karel Veliki
- hotel obnoviti RC - spodbuja širše uporabe rimskega prava
Pavija
- sedež langobardske države
- pravna šola - nastala zbirka langobardskega prava
- lombardisti - ko ni svojega prava uporaba rimskega (subsidiarna uporaba)
pol razvoj trgovine in obrti - sr renesansa - potreba po novem pravu + odkritje digest
- recipirano pravo
- ustanovitev univerz (predavanje rim in kanonskega prava)
- GLOSATORJI (1100 -1250)
glosatorji
1100 - 1250
Irnerij - ustanovitelj šole; začetnik sodobnega pravnega študija v Bologni (tudi drgi centri francija, španija - šolani juristi izpodrinjajo nešolane )- začetek preporoda prava
glosa marginalis - na robu
glosa interlinearis - med vrsticami
preučevali JK in zapisovali opombe - se potem prenašajo iz gen v gen in se množijo
z glosami pojasnjujejo posamezne besede, pa tudi vsebino, navezave z drugimi odlomki
Akurzij - Glossa Ordinaria (Magna glossa) - zbral vse veljavne glose in dodal svoje
• prepričanje: sistem RP podrejen razumnemu konceptu, Justi brezpogojna veljava, Corpus iuris kot celota brez nasprotji -> razbirajo iz besedil temeljna načela, jih razlagajo, preverjo načela v razpravi pro et contra
• dialektična eksegetična metoda (teza, antiteza, sinteza) -> izluščijo pravna pravila in jih uredijo (primer: Azo izlušči pravilo o tem, kdaj je dogovor iztožljiv, oblikujejo pravila iz tekstov, ki so kazuistični) -> z metodo razlagajo pomen, povežejo sistematično v celoto, dajo praktično vrednost
• pri tem nastanejo različne vrste legistične literature
• še danes metoda: pravno besedilo -> pojasnilo, logično, sistematično, postavi v kontekst -> vzporedni primeri, ovrzi nasprotja -> argument za rešitev
• pravo rata samostojna disciplina on triviuma, predvsem pridobi na uporabi v praksi (zelo pomaga pred sodišči veščina pravnega agumentiranja, razprave -> glosatorji
tud praktiki (ne sam postglosatorji!)
postglosatorji oz. komentatorji
1250 - 1500
RP = zapisan razum
povezovanje RP z domačim pravom - usmerjenost v prakso (zato v RP vključijo tudi kanonsko pravo [recimo s prepovedjo prešuštva, spremenjevanjem citatov itd.], fevdno pravo, lokalne običaje, mestne statute)
Bartolus
Komentirajo glose
tud več zvrsti literature:
- Komentarji (RP le izhodišče, metoda analogije -> interpretatio extensiva -> temelji za nastanek novih področji in institutov),
- Praktični nasveti (consilia: primer -> problem -> za, proti -> rešitev, temelj argumentacije RP, a druge interpretacije)
recepcija rimskega prava
12 - 19 st.
opredelijo jo glosatorji in komentatorji
oživljanje rimskega prava
teoretična - RP kot celota veljavno
praktična - dejanska uporaba kot občega v praksi
subsidiarna veljava rimskega prava
pravo svoje skupnosti - sklicevanje če dokažeš, zato rimsko pravo počasi v prednost ker maš JK in je lažje dokazat oz i guess da niso rabli dokazovat
Iura novit curia - sodišče pozna pravo (ni treba dokazovat? rimsko pravo?)
• rimsko pravo velja subsidiarno (uporabi se, ko ni druge določbe) -> v praksi pa je ta princip ponavadi obrnjen (ponavadi je RP precej bolj kvalitetno -> na vrhovnem sodišču v SRC nemške narodnosti nadomeščajo celo laične sodnike s šolanimi sodniki, šolanimi v rimskem pravu -> celotna zasedba sodišča se sklicuje na rimsko pravo, tisti, ki se sklicuje na RP, pa mu ni treba dokazovat obstoj in primernost tega pravila, za razliko od domačega prava, ker to rabš dokazat)
• v praksi maš vedno več šolanih sodnikov, ki izpodrinjajo z rimskim pravom -> čeprav formalno velja načelo subsidiarnosti!!
• RP velja od 12. stoletja do 19. stoletja (velike kodifikacije, kot recimo ODZ)
• obče pravo (ius commune): pravo, ki velja v Evropi v tem času: recipirano rimsko pravo (Akurzijeva glosa definira obseg recepcije), del kanonskega prava (predvsem
posamezniki, predvsem zakonska zveza), in pa lombardsko fevdno pravo (veljalo praktično povsod, zato obče)
• obče pravo zaznamuje tudi naše današnje pravo (obče je dedič RPja kot ga je zajela evropska pravna znanosti, začenži z glosatorji, ogromno odločb v ODZ je iz Justija)
humanisti
kritičen odnos do virov + historično vrednostenje
RP = historičen pojav in ne nesporna resnica
ius commune
pravo ki od 12 do 19 st velja v Evropi
recipirano rim pravo + del kanonskega (npr odnosi med posamezniki) + lombardsko fevdno pravo
2 pomena rimskega prava
1) rimsko pravo kot historični/zgodovinski pojav, pravo rimske družbe in pozneje rimske države, ki se je razvijalo dobrih 1000 let
• mi obravnavamo od zakonika 12 plošč (sredina 5 st.pr.n.št.) do kjer razvoj “zamrzne” z veliko Justinijanovo kodifikacijo (tam nekje 6.stol.) - zamejujejo te letnice rimsko pravo v tem vidiku
• to pravo ni statično in se spreminja (dinamično) v skladu s spreminjanjem družbenih razmer
• velja po personalnem načelu (vsakdo nosi pravo svoje skupnosti sabo, obratno je teritorialno)
• rimsko pravo je zanje velika pridobitev, je tisto, kar jih loči od barbarov
• kazuističnost rimskega prava: pravo temelji na rešitvah konkretnih situacij (dejanskega stanja) oz. konkretnih primerov (kazusov) -> temeljni pravotvorni element je jurist/pravnik, ki razrešuje pravna vprašanja (to niso zakonodajalci), prevladujoč vpliv mnenj učenih pravnikov na razvoj prava
2) rimsko pravo kot sistem (po propadu imperija zamre rimsko pravo, družba nazaduje in se potem pobira, v 10./11. stoletju so zelo podobne okoliščine kot v rimski državi, iščejo pravo -> recepcija (ponovno oživetje) rimskega prava, spet preučevanje, začne se ustvarjat pravni sistem s strani pravne znanosti -> se dopolnjuje)
• je statično (se ne spreminja več, zacementirano v sistemu)
• pomemben razvojni faktor je teorija, ki ta sistem interpretira (ustanovljeni instituti, hierarhija pojmov)
• uporabljeno na tleh celotne krščanske Evrope, prvo resnično evropsko pravo (poleg kanonskega prava v cerkvi) -> s tem ustvarjeni temelji skupnega evropskega prava (najpomembnejši glosatorji)
• ni samo terminologija, temveč celoten pristop k iskanju pravnih rešitev, miselni pristop juristov do reševanja konkretnih situacij
• v Angliji je vpliv RP prekinjen -> ta miselni svet se razvije povsem v drugo smer (precendenčno pravo, drugo kot kontinentalno)
v čem pišejo o konkretnih pravnih problemih?
• responsa (odgovori) in drugo (npr. šolski primeri, quasetiones), odlikuje jih dosledna kazuistika
• komentarji civilnega prava (libri ad Q. Mucium + libri ad Sabinum (knjige h Kvintu Muciju, Sabinu)
• komentarji ediktov pravosodnih magistratov (kurulskih ediktov, pretorjev, največ komentarjem k ediktu mestnega pretorja)
justinijanova kodifikacija - splet okoliščin
• prvo: pravne šole v Berytu in Konstantinoplu na novo odkrivajo klasično pr. in imajo pregled nad njim, ga cenijo, pravniki s šol prepoznavajo kakovost,
• drugo: Justinijan osvaja nazaj ozemlja, imperium Romanum kot enotna država pa lahko obstaja/se obnovi ne le s silo, temveč s trdnim, delujočim pravnim sistemom
• tretje: okoliščine, ki dovoljujejo za projekt obnove imperija (predhodnika Anastazij in Justin zagotovita relativen mir, stabilne finance + cesar sam delaven)
• še tri dodatne okoliščine:
1) Justi je iz Makedonije, vendar iz latisnko govorečega okolja in prepozna pomen, da se ne da prevest vsebine v grščino, ki je takrat jezik (poskus
ponovne združitve V+Z in romanizacije prebivalstva),
2) Justi iz skromnega okolja in ima socialni čut,
3) obstoj Teodore (532 reši Tribonijana in prestol)
• na vzhodu pravni jezik grščina, a Justinijan ne da prevest originalov iz latinščine, kar reši dost vsebine -> original in terminologija
• mal čudaški za čas: hkrati sicer odpravlja nepotrebno, preveč kruto in zastarelo (hoče ustvarit sodoben, uporaben zakonik) a ohran hkrati zadeve, ki so čist obsoletne, recmo formularni postopek (torej skuša ohrant pristno klasično pravo)
• razlog zelo verjetno romantična predstava o pristnem klasičnem pravu v pravni znanosti obeh šol in v zakonodajalcu
• takrat čudne stvari: ohranitev latinskega izvirnika (komunikacija res bla grščina), cesar odkrito navaja in citira svoje predhodnike in klasične pravnike (ni šlo za čast, ampak za ohranjanje preteklosti)
• kako je to zgledal: komisija pod Tribonijanom (predstojnik uradov, pravosodni minister), sestavljajo visoki uradniki, odvetniki, profesorji dveh šol (najbrž odločilni), naloga, da preberejo te dele in da poberejo ven tiste, ki so še uporabni, pravica do spremijanja (kar ni
relevantno, antinomije, zavestne spremembe torej interpolacije, a kljub temu so Digesta reprezentativni originalu)
• pomen kodifikacije izreden: izoblikuje današnje pravo, uvodna konstitucija Tanta
zakaj je rim tako uspešen?
• še danes velik temelj sodobne civilizacije, povsod ostanki (to dosegli z brutalno vojaško silo, suženjstvom)
• možni razlogi: socialni darvinizem (boj za preživetje, najboljši geni), ugodne razmere, naselbina leži na ozemlju, ki ga je težko brant -> zato so se Rimljani hitro moral razvit v borbeno ljudstvo, morda temeljni razlog za ekspanzijo Rima
• Rim si pozneje pridobi primat na Apeninskem polotoku, potem se širi naprej -> postane svetovna država (Severna Afrika, večina Evrope, Levant, Anglija)
od kod poimenovanje posameznih obdobij rimskega prava?
po tistem faktorju, ki je v določenem času najbolj vplival na pravni razvoj
kdo je zakonodajalec pred ZXII (doba kraljev) in kako to vemo?
zakonodajalec je kralj - vemo, da so izdajali ‘kraljeve zakone’, a ne vemo veliko o njih
zakonodajalci v posameznih obdobjih rimskega pravnega razvoja
doba kraljev - kralji
v obdobju civilnega prava in pretorskega prava, so ljudske skupščine, ne magistrati in senat! -> magistrat le predlaga zakon, v ljudskih skupščinah se ne diskutira, to je v posebnih zborih, potem samo glasujejo, ko je zakon sprejet, na začetku obdobja pa ga mora potrdit še senat, drugače ni vzstopil v veljavo -> mala skupina vzpostavlja nad večino -> nedopustno za demokracijo, dost hitr skenslajo to pravico senata, potem lahko da ugovore na zakon senat da pred volitvami v LS, pa še to večinoma formalni
• v zakonodajnem postopku lahko sodeluje več ljudi, pa še vedno niso zakonodajalci
(senat, magistrali niso zakonodajalci, so pa v postopku)
pretorsko pravo
obdobje republike in tu so še vedno ljudske skupščine zakonodajalci
klasično pravo
na čelu države je cesar (prvi med enakimi)
zakonodaja ljudskih skupščin hitro upade -> nadomesti skupnost senata (de iure gledano je v obdobju principata razen kratkega začetka zakonodajalec senat)
cesar pa ima samo visoko avtoriteto, je brez zakonodajne oblasti
postklasično pravo
traja od Dioklecijana -> dominata, ko postane cesar absolutisti, Rim pa absolutna monarhija (tudi de iure se v cesarjevih rokah skoncentrira zakonodajna oblast)
senat v RC
• senat (organ starejših, izkušenih rimskih državljanov)
• na začetku člani patricijskih plemiških družin, ki so prehodili celotno magistracijsko pot (nisi mogu takoj poseč po najvišji funkciji) -> senat zato posvetovalni organ imel izredno avtoriteto
• zelo pomemben, predvsem, ko se začnejo širit
• to funkcijo opravljajo s senatus consultum ali S.C. (senatovi sklepi, pogosto vprašanje kakšna je bila pravna narava teh sklepov -> na začetku zgolj neobvezna navodila in nasveti brez značaja zakona ali zakonodajne moči, učinkujejo zato, ker imajo avtoriteto -> v pretorskem pravu so zakonodajalci še vedno ljudske skupščine in senat je še vedno tam -> v obdobju principata pa se jim prepiše obvezna moč, dobijo značaj zakona, kratek čas po nastopu cesarja Avgusta je torej zakonodajalec rimski senat, počasi ugašajo ljudske skupščine)
• zakonodajna oblast iz ljudskih skupščin na senat in nato na vladarja
• sklep dobi ime po tistem, ki je povzročil potrebo: S.C. Macedonianum (ubil očeta, da bi lahko poplačal dolgove)
• senat na začetku res nekaj ekskluzivnega, plemiške družine, pozneje pa se to razvodeni in začnejo tudi drugi Rimljani vdirat v senat, povečuje se število, rase korupcija, zgubi ugled
