U: ZRAČNI TLAK IN ZRAČNA KROŽENJA Flashcards

1
Q

Kaj je zračni tlak?

A

Je pritisk, s katerim zrak iz atmosfere pritiska na Zemljino površje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

V katerih enotah merimo zračni tlak?

A

V hektopaskalih(hpa) ali milibarih (mb)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj so izobare

A

So črte s katerimi povezujemo kraje z enakim zračnim tlakom in prikazujemo razporeditev zračnega tlaka.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Koliko znaša zračni tlak ob morski gladini?

A

1013 hpa.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj se zgodi z zračnim tlakom in višino?

A

Z višino zračni tlak hitro upada.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj je veter?

A

Je vsako gibanje zraka v vodoravni smeri.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kateri vetrovi prevladujejo v Sloveniji?

A

Jugozahodni.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Zakaj nastanejo vetrovi?

A

Zaradi razlik v zračnem tlaku.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kakšni vetrovi so značilni za krajevno kroženje zraka?

A

Krajevni ali lokalni vetrovi.

Med najznačilnejše sodijo obalni in pobočni vetrovi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Opiši obalne vetrove.

A

Nastanejo zaradi razlik pri segrevanju zraka nad kopnim in morjem.
Podnevi: bolj segreto kopno manj morje veter piha proti kopnemu. Tlak je bolj gost nad morjem.
Ponoči: bolj segreto morje manj kopno veter piha proti morju. Tlak je bolj gost na kopnom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Opiši pobočne vetrove.

A

So značilni za prisojna pobočja. Podnevi se predeli močno segrejejo nastanejo značilni vzponski vetrovi, ki pihajo iz doline proti vrhovom oz. po dolinah navzgor.
Ponoči pa se vetrovi spuščajo po pobočjih in po dolinah navzdol.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj je burja?

A

Je sunkovit veter, ki piha iz visokih dinarskih planot proti Jadranskemu morju. Je relativno hladen veter.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj so cikloni ali barične depresije in minimumi?

A

So velika sklenjena območja nizkega zračnega tlaka. Prinašajo oblačno vreme in padavine.
Najnižji tlak je v središču ciklona zato veter piha noter in ukrivljeno. V središču ciklona se zrak steka in dviguje, kar povzroča kondenzacijo in padavine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kam pihajo ciklonski vetrovi na S in kje na J polobli?

A

Na severni pihajo v nasprotni smeri urinega kazalca na južni pa v smeri urinega kazalca.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj so anticikloni ali aksimumi?

A

So velika sklenjena območja visokega zračnega tlaka, ki prinašajo jasno vreme. Najvišji tlak je v središču anticiklona, ker se zrak tam spušča. Pri tem se suši. Vetrovi se pri tleh raztekajo iz središča v okolico.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kam pihajo anticiklonski vetrovi na S polobli in J polobli?

A

Na S v smeri urinega kazalca.

Na J v nasprotni smeri urinega kazalca.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kaj so zračne mase?

A

So obsežne gmote zraka, ki imajo približno enake lastnosti.

18
Q

Kakšne zračne mase poznamo?

A

Tropske, polarne, tople, hladne, vlažne, suhe…

19
Q

Opiši ekvatorialno kroženje zraka.

A

stalno ekvatorialno območje nizkega zračnega tlaku. Zrak se dviguje in povzroča vsakdanjo oblačnost in padavine.

20
Q

Kam preidejo vetri po ekvatorskem območju?

A

Dvignjene zračne mase iz ekvatork+skega območja se raztekajo proti S in J dokler ne dosežejo 30. poldnevnika. Tam se spuščajo in segrevajo in sušijo.

21
Q

Opiši stalno subtropsko območje visokega zračnega tlaka.

A

Tam je večno sončno vreme. Zrak si se proti tem območju spušča, se potem razdeli. Del zračnih mas se potem vračajo proti ekvatorju.

22
Q

Opiši pasate.

A

Pasati so vetrovi ki najprej pihajo od S proti J potim jih odklonska sila odkloni proti JZ. Ko prispejo do ekvatorja, so že SV vetrovi.

23
Q

Kam preidejo zračne mase po 30. poldnevniku?

A

Nekaj jih gre proti severu zato iz južnih počasi postanejo zahodni vetrovi. Ti se okoli 60. poldnevnika srečajo s polarnimi, ki pihajo s polarnega območja visokega zračnega tlaka.

24
Q

Kako imenujemo stik med toplimi zračnimi masami iz J, ki jih prinašajo zahodni vetrovi in hladnimi zračnimi masami iz S, ki jih prinašajo vzhodni vetrovi?

A

Polarna fronta.

25
Q

Opiši potujoče ciklone.

A

Nat+stanejo zaradi valovanja polarne fronte. Potuje od Z proti S. Znotraj njega se oblikujeta topla in hladna fronta.

26
Q

Opiši toplo fronto.

A

Topel zrak se počasi dviguje, frontalna površina je med hladnim in toplim zrakom telo položna. Oblačnost se povečuje počasi in padavine niso hude.

27
Q

Kaj se zgodi po več dnevnemu prehodu tople fronte?

A

Kratko obdobje toplega vremena.

28
Q

Opiši hladno fronto.

A

Hladna fronta pride kmalu za toplo. Hladen zrak prisili toplega k dvigu. Padavine so bolj silovite a ne dolge. Ozračje se zelo ohladi. Po hladni fronti sledi hladnejše a lepo vreme.

29
Q

Kaj je okluzija.

A

Hladna fronta je hitrejša od tople zato jo hitro dohiti in ciklona bo kmalu konec.

30
Q

Kdaj govorimo o družini ciklonov?

A

Ko si cikloni sledijo drug za drugim.

31
Q

Kaj so vremenotvorna središča?

A

So stalna območja visokega in nizkega tlaka, ki vplivajo na vreme v okolici.

32
Q

Opiši prvo vremenotvorno središče.

A

Islandski minimum (ciklon) se pojavlja v S Atlantiku v bližini Islandije. Tu nastajajo potujoči cikloni, ki vplivajo na Evropo.

33
Q

Opiši drugo vremenotvorno središče.

A

Azorski maksimum (anticiklon) se pojavi nad Azorskim otočjem na Atlantiku. Na vreme pri nas vpliva poleti.

34
Q

Opiši tretjo vremenotvorno središče.

A

Sibirski maksimum (anticiklon), ki na naše kraje vpliva pozimi prinaša suho, mrzlo vreme.

35
Q

Opiši monsune poleti.

A

V JV Aziji se kopno poleti segreje bolj kot oceana. Zato se razvije območje nizkega zračnega tlaka. Zato pihajo vetrovi iz oceana na kopno. So topli, vlažni vetrovi, zato prinašajo poletno deževje.

36
Q

Opiši monsune pozimi.

A

Azijsko kopno se ohladi bolj kot oceana, zato nastane območje visokega zračnega tlaka zato pihajo hladni in suhi vetrovi iz celine na oceana.

37
Q

Opiši tropske ciklone.

A

Nastajajo nad toplimi tropskimi oceani. Temperature morja so najvišje. Najprej se povečujejo potem zmanšujejo. So velikanski zračni vrtinci z nizkim zračnim tlakom, močnimi vetrovi in veliko padavinami.

38
Q

Kdaj se razvije oko tropskega ciklona?

A

Ko doseže stopnjo zrelosti. Na tem območju je nebo jasno koli so divjo vetrovi.

39
Q

Kako v ZDA imenujejo tropske ciklone ?

A

HURIKANI

40
Q

Kako v Aziji imenujejo tropske ciklone?

A

TAJFUNI