Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

VETERINARSKA FIZIOLOGIJA > TROMBOCIT IN KOAGULACIJA > Flashcards

TROMBOCIT IN KOAGULACIJA Flashcards

1
Q

Splošne lastnosti trombocitov?

A

@Pri sesalcih so trombociti okroglaste ploščice ali paličasta telesa (3 μm),
@pri pticah pa vretenaste celice z ovalnim jedrom (7x10 μm).
@V obtoku v obliki majhnih skupkov
@zunaj krvnega obtoka pa naglo propadejo. @NALOGA: strjevanje krvi, saj se aktivirajo ob poškodbi krvnih žil. @Življenjska doba: med 8 in 11 dni. @LOKACIJA RAZGRADNJE: v krvi, vranici in jetrih. @Rezervoar trombocitov: je vranica, ki jih sprošča po potrebi pod vplivom simpatikusa.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kje poteka razgradnja trombocitov?

A

v krvi, vranici in jetrih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kje je rezervoar trombocitov in pod vplivom česa jih sporšča?

A

vranica; sprošča jih po potrebi pod vplivom simpatikusa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je trombocitopenija?

A

Trombocitopenija jeje pomanjkanje trombocitov, in se kaže v obsežnih krvavitvah.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je trombocitoza?

A

Trombocitoza je povečano število trombocitov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj je posledica trombocitoze in kaj povzroča?

A

@posledica trombocitoze je tromboza

@ tromboza povzroča: možgansko kap. miokardni infarkt, plučno embolijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kje se dogaja trombocitogeneza?

A
  • fetalnem obdobju
  • jetrih
  • vranici
  • kostnem mozgu
  • odraslih
  • kostni mozeg
  • pljuča
  • iz megakariocitov
  • velike poliploidne celice (7x mitoza brez delitve jedra ali citoplazme)
  • iz vsakega nastane od 5 do 10.000 trombocitov
  • pri pticah
  • iz velikih mononuklearnih celic v kostnem mozgu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj je trombopoetin (TPO)?

A

Trombopoetin je hormon, ki stimulira diferenciacijo matičnih celic v megakariocite.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kje nastaja trombopoetin?

A

v jetrih in ledvicah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kakšna je funkcionalna zgradba membrane?

A
  • zunanji ovoj (glikokaliksa)

- membrane

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kako je zgrajen zunanji ovoj trombocita in kakšne so njegove lastnosti?

A

-ZGRADBA: iz amorfne plasti (mukopolisaharidi in mukoproteini).
-LASTNOSTI:
Je adheziven in engativno nabit in ima antigenske lastnosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kako je zgrajena membrana trombocitov?

A

fosfolipidov, proteinov in tubulina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kakšne naloge imajo gradniki membrane?

A

@Glikoproteini imajo vlogo pri zlepljanju trombocitov, prejemu dražlajjev za koagulacijo in prenosu snovi skozi membrane.

@Tubulin ima vlogo pri interakciji med kolagenom in trombociti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Iz česa je zgrajena notranja zgradba?

A

iz citoskeleta, ki se nahaja neposredno pod membrani

  • mikrotubuli
  • mikrofilamenti
  • sarkoplazemski retikulum
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kakšne naloge imajo gradniki citoskeleta?

A

@Mikrotubuli
dajejo trombocitu obliko.
@Mikrofilamenti omogočajo
sprožanje psevdopodijev, spreminjanje oblike in
krčenje krvnega strdka. @Sarkoplazemski retikulum
(sistem kanalčkov) akumulira in sprošča Ca2+,
sintetizira prostoglandin in tromboksan.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj naredijo trombociti ko pridejo na mesto poškodbe?

A

Trombociti prihajajo na mesto poškodbe krvne žile,
spremenijo strukturo in sprostijo sestavine
citoplazme.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kaj nastane ob sprostitvi citoplazme?

A

nastane visoko reaktivna površina za nastanek krvnega strdka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Naštej lastnosti trombocita, ki omogočajo nastanek krvnega strdka?

A
  • adhezivnost
  • agregacija
  • viskozna metamorfoza
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Opiši adhezivnost

A
  • je lastnost trombocita, ki mu omogoča nastanek krvnega strdka
  • sposobnost prilepljanja na poškodovano površino endotela
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kako se zgodi prilepljanje trombocita na poškodovano površino endotela?
kako se imenuje ta proces?

A
  • IME PROCESA: adhezivnost
  • mostički med kolagenskimi receptroji trombocitov in kolagenskimi vlakni
  • aktivacija trombocita → postane lepljiv → lepi dodatne trombocite
  • proces pospešuje von Willebrandov faktor,
    ki se nahaja v endotelu krvnih žil
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj je agregacija?

A
    • je lastnost trombocita, ki mu omogoča nastanek krvnega strdka
  • proces medsebojnega zlepljanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kako poteče proces medsebojnega zlepljenja pri tvorjenju krvnega strdka? in kako imenujemo ta proces?

A

-IME PROCESA: agregacija
- POTEK: tromboksan A → pospešuje agregacijo
trombocita

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kaj je viskozna metamorfoza?

A
  • nabrekanje in zlivanje trombocitov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Kaj nastane pri viskozni metamorfozi?

A
  • nastanek homogene viskozne mase
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Kaj je hemostaza?

A

Proces zaustavljanja krvavitve

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Kaj se zgodi če so mehanizmi homeostaze preveč in premalo intenzivni?

A
  • preveč intenzivni: nastanek strdkov

- premalo intenzivni: močne krvavitve

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Zakaj je pomembno optimalno delovanje homeostaze?

A

za preživetje organizma

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Naštej faze hemostaze po poškodbi krvnih žil?

A
  • primarna hemostaza

- sekundarna hemostaza

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Kaj se zgodi pri primarni hemostazi?

A
  • krčenje poškodovanih žil - nastanek primarnega krvnega strdka
30
Q

Kaj se zgodi pri sekundarni hemostazi?

A

koagulacija krvi in nastanek krvnega strdka

31
Q

Kaj se zgodi prvo po poškodbi stene krvne žile?

A

pride do takojšne kontrakcije GMC V steni žile

32
Q

Posledica česa je vazokonstrikcija (krčenje gmc v steni žile)?

A 
je posledica:
- refleksov lokalne živčnega sistema
- direktnega
mehanskega delovanja na gladke mišične celice 
- sproščanja
vazoaktivnih snovi iz poškodovanih celic
- trombocitov.
33
Q

Kaj omogoča vazokonstrikcija? Kako dolgo traja?

A
  • OMOGOČA: zmanjšanje lrvavitve

- TRAJA: dokler ne nastane primarni krvni strdek in koagulum (traja 30 min)

34
Q

Kdaj je sistem koagualcije najintenzivnejši?

A

pri obsežnih poškodbah žil

lahko tako močen da po odtrganju okončine ni večje krvavitve

35
Q

Kako nastane primarni krvni strdek?

A

poškodba endotela –> adhezija (spodobnost prilepljanja na poškodovano površino endotela) –> aktivacija (proces medsebojnega zlepljanja) –> agregacija (nabrekanje in zlivanje trombocitov)

36
Q

Lastnosti krvnega strdka

A
  • najprej zelo lahek –>po koagulaciji ga ojača mreža fibrinski niti
  • krvni strdek se ne širi izven področja poškodbe
37
Q

Kaj je koagulacija krvi?

A
  • Je najpomembnejši proces hemostaze sestavljen iz verige
    proteolitičnih rekacij, med katerimi se aktivirajo prekurzorji
    (zimogeni) proteolitičnih enicmov.
    -
38
Q

Kaj nastane pri koagulaciji krvi?

A
  • iz tekoče krvi nastane želatinozen koagulum.
39
Q

Kaj se zgodi pri koagulaciji po 30 - 60 min?

A

pride do kontrakcije krvnega strdka in

iztiskanja seruma.

40
Q

Kaj sodeluje pri koagulaciji krvi?

A

trombociti in
plazemski faktorji koagulacije krvi (kaskadni ali verižni sistem
aktivacije Morawitz)

41
Q

Kaj so faktorji koagulacije krvi?

zakaj so pomembni?

A
  • so prekurzorji proteolitičnih encimov
    in se aktivirajo ob določenih dražljajih
  • pomemebni so za proces koagulacije
42
Q

Večina faktorjev koagulacije so…?

A

…so serinske proteaze, ki cepijo proteine na specifičnih lokacijah.

43
Q

Kakšne vloge imajo faktorji koagulacije?

A
  • vlogo beljakovinskih kofaktorjev, ki omogočajo aktivacijo ali uravnavanje proteaz
  • NIMAJO encimske funkcije
44
Q

Po čem se imenujejo faktorji koagulacije?

A
  • po zaporednih rimskih številah ( FI - FXIV)
  • z trivialnimi imeni
  • po učinku
  • po priimkih oseb, pomembnih za odkritje
    (pacientov)
45
Q

Kje nastajajo faktorji koagulacije?

A

v jetrih

46
Q

Pod vplivom česa nastajajo faktorji koagulacije?

A

pod vplivom vitamina K

47
Q

Naštej procese koagulacije krvi?

A
  • sprožanje koagulacije (aktivacija FX)
  • Faza aktivacije protrombina
  • Pretvorba fibrinogena v fibrin in stabilizacija fibrina
  • Krčenje in raztapljanje krvnega strdka
48
Q

Opiši prvo fazo pri koagulacijo krvi (v grobem)

A

FAZA: sproščanje koagulacije (aktivacija FX = F10)

1) zaradi svoje vloge pri aktivaciji fibrinogena v fibrin - je trombin v krvi prisoten v neaktivni
obliki (protrombin)

2)aktivacija protrombina omogoča FX

3) za aktivacijo FX obstajata 2 različni poti
- kontaktna pot = intrinzična pot
- tkivna pot = ektrinzična pot (primarna pot ; pomembnejša od intrizične)
- med obema potema je več reakcij

4)

49
Q

V kateri fazi koagulacije krvi je aktivcija protrombina (ki ga omogoča FX)?
Opiši ga!

A
  • najdemo ga v prvi fazi spožanja koagulacije (aktivacija FX)

OPIS

  • v krvi prisoten v neaktivni obliki
  • se aktivira ob poškodbi krvne žile (FXa)
50
Q

Za aktivacijo FX obstaja dve poti. Imenuj ji in opiši?

Glej sliko zapiski

A

1)KONTAKTNA ali INTRINZIČNA POT
- vsi faktorji, ki sodelujejo so sestavine krvi
- koagulacija izven organizma
- ima manjši pomen za koagulacijo krvi
dokazali so ga s pacienti, ki so trpeli za pomanjkanjem FXII HMWK in prekalikreina, a niso
imeli motenj v strjevanju krvi
- ima vlogo pri vnetjih (pacienti brez FXII imajo stalne infekcije), ne vodi do koagulacije

2) TKIVNA POT ali EKSTRINZIČNA POT

51
Q

Za aktivacijo FX obstaja dve poti. Imenuj ji in opiši?

Glej sliko zapiski

A

1)KONTAKTNA ali INTRINZIČNA POT
- vsi faktorji, ki sodelujejo so sestavine krvi
- koagulacija izven organizma
- ima manjši pomen za koagulacijo krvi
dokazali so ga s pacienti, ki so trpeli za pomanjkanjem FXII HMWK in prekalikreina, a niso
imeli motenj v strjevanju krvi
- ima vlogo pri vnetjih (pacienti brez FXII imajo stalne infekcije), ne vodi do koagulacije

2) TKIVNA POT ali EKSTRINZIČNA POT
- ključno vlogo ima tkivni faktor, ki se izloča iz fibroblastov in gladkih mišičnih celic
- FVII se aktivira pod vplivom TF (v kri preide po poškodbi stene krvne žile)
- kompleks TF-FVIIa aktivira FX (in FXa)

52
Q

Kateri ion ima pomembno vlogo pri koagulaciji?

A

kalcij

53
Q

Opiši drugo fazo koagulacije krvi in jo imenuj?

A
  • IME FAZE: Faza aktivacije protrombina
  • pomembno vlogo v tej fazi ima FV, ki se sprosti iz αzrnc aktiviranih trombocitov
  • aktivira ga trombin
  • FXa in FVa sta skupaj aktivatorja protrombina
    (proteolitični encim)
  • protrombin in kalcij z fosfolipidi pretvorita
    protrombin v trombin
54
Q

Kaj omogoča trombin?

A

vzdrževanje koagulacijske kaskade:

  • aktivacija fibrinogena
  • avtokatalitično pretvarjanje protrombina v trombin ( s pozitivno povratno zanko)
  • pospeševanje viskozne metamorfoze trombocitov in
    sproščanja trombocitnih faktorjev
  • aktivacija FXII skupaj s kalcijem
  • aktivacija FVIII in FV
55
Q

Kako deluje trombin?

A

Po procesu pozitivne povratne zanke

56
Q

Opiši in poimenuj tretjo fazo koagulacije krvi!

A
  • IME FAZE: Pretvorba fibrinogena v fibrin in stabilizacija fibrina
  • fibrinogen je trimer
  • 2 α-, 2 β- in 2 γ-verigi
  • povezane so z disulfidnimi mostički
  • trombin povzroča cepljenje verige fibrinogena, in nastanejo monomeri α-, β- in γ-
  • monomeri α-, β- in γ- polimerizirajo po dolžini in nastanejo S-fibrin
  • snopiči polimerov se prečno povežejo (vloga transanimaze) in nastane netopna oblika
    fibrina in krvni strdek
57
Q

Opiši in poimenuj zadnjo (4) fazo koagulacije krvi!

A
  • IME FAZE: Krčenje in raztapljanje krvnega strdka
  • 30 do 60 min po nastanku se mora priti do raztapljanja krvnega strdka –> iz strdka se izstisne krvni serum
  • Raztapljanje fibrina in fibrinogena (fibrinoliza) omogoča encim plazmin (sintetizirajo ga
    eozinofilci) .
58
Q

Kaj omogoča raztapljanje fibrina in fibrinogena?

A
  • encim plazmin

sintetizirajo ga eozinofilci

59
Q

Kaj je fibrinoliza?

A

je proces raztapljanja fibrina in fibrinogena v4 fazi koagulacije krvi (krčenje in raztapljanje krvnega strdka)

60
Q

Kateri mehanizmi omogočajo, da koagulacija krvi ne preseže stopnje, ki je nujna za ustavljanje krvavitev?

A
  • zaviranje nastanka trombina,
  • zaviranje adhezije
  • aktivacije trombocitov.
61
Q

Kaj sodeluje pri zaviranju koagulacije?

A
  • proteini eneksinske družine (lipokrtin, placentni antikoagulantni protein
    (PAP) in vaskularni antikoagulant (VAC))
62
Q

Kako delujejo proteini eneksinske družine, PAP, VAC in kakšen vpliv imajo?

A

DELOVANJE: Vežejo se na trombocitne in tkivne fosfolipide.

VPLIV: Imajo
zaviralni vpliv na zunanjo in notranjo pot strjevanja krvi.

63
Q

V katere skupine se delijo antitrombini?

A
  • antitrombin I (fibrin)
  • antitrombin II
  • antitrombin III
  • drugi antitrombini
64
Q

Kateri dejavniki zavirajo koagulacije?

A
  • heparin
  • antirombini (I, II, III, drugi)
  • PAP (placentni antikoagulantni portein)
  • VAC (vaskularni antikoagulant)
  • proteini eneksinske družine
  • mehanizmi: zaviranje nastanka trombina, zaviranje adhezije in aktivacije trombocitov
65
Q

Kaj je antitrombin?

A

katerakoli snov, ki zavre ali prepreči delovanje trombina, tako da kri ne koagulira (navadno se izraz uporablja za antitrombin III)

66
Q

Opiši HEPARIN in zakaj je pomemben/kje sodeluje?

A
  • sodeluje pri zaviranju koagulacije
  • je sulfatni polisaharid
  • NASTAJA V: tkivnih bazofilcih v pljučih in jetrih.
  • DELUJE: preko vezave
    z antitrombinom II in III.
  • V praksi se uporablja kot antikoagulant ali zdravilo.
67
Q

Opiši antitrombin I (fibrin)

A

reverzibilno adsorbira večje količine trombina in ga tako zadržuje na mestu nastanka in
preprečuje njegovo raznašanje po obtoku

68
Q

Opiši antitrombin II

A

se veže z heparinom iz tkivnih bazofilcev in preprečuje pretvorbo protrombina v trombin

69
Q

Opiši antitrombin III

A

po vezavi s heparinom preprečuje aktivacijo FX in pretvorbo protrombina v trombin

70
Q

opiši druge antitrombine

A

α-globulini, ki nastajajo pri fibrinolizi (pod vplivom plazmina) in zavirajo delovanje trombina

VETERINARSKA FIZIOLOGIJA (2 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions