Tretji test Flashcards

1
Q

Kaj je tipografija

A

Je veda o oblikovanju črk, pisav in besedil

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kdo je izumil premične črke

A

Johanes gutemberg

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Po izumu premičnih črk pridejo v rabo še

A

Svinečene črke in svinčene zlitine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Pri današnjih črkah ne moremo več govoriti o
otipljivem predmetu, zato so pri računalniški obdelavi
črke ostali pomembni le še tisti deli črke, ki jih poznamo
z glave tipografskega ulitka.
Ti deli so:

A
  • podoba črke
  • črkovna črta
  • presledek ob črki
  • meso
  • velikost oz. stopnja črke
  • širina črke
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Naštej vse črkovne PASOVE in jih OPIŠI (na testu tudi označi)

A

*Stopnja črke(je črkovna višina, ki pomeni velikost črk
posamezne stopnje pisave, skupaj z mesom nad črko in pod njo.)

*Spodnji črkovni pas( je spodnji del
v štirilinijskem sisitemu, obsega tudi podaljške
minuskul navzdol.)

*Zgornji črkovni pas(e zgornji del v
štirilinijskem sistemu, obsega tudi podaljške minuskul navzgor.)

*Velikost verzalke(obsega srednji
črkovni pas in večino ali ves zgornji črkovni pas,
izjemoma vse tri črkovne pasove.)

*Srednji črkovni pas(je
srednji del v štirilinijskem sistemu, obsega višino
minuskul brez podaljškov, označuje tudi višino
kapitelk.)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Naštej vs črkovne ČRTE(na testu tudi označi

A

Črkovna črta, Zgornja črta, Črta verzalke, Srednja črta, spodnja črta

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Deli črk

A

Ptt

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Koliko sklopov pisav poznamo, opiši

A

1sklop: (tanke in debele poteze)
2sklop: (S skoraj enako ali enako debelimi poteyami)
Samostojna skupina:(akcidenčne, pisan, risane, 3D…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kako se deli prvi sklop

A

1.Beneške renesančne
2.Francoske renesančne
3:Baročne
4.Klasicistične

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kako se deli drugi sklop pisav + 4 podskupine

A

1.Egipčankse
2.Linearne pisave od 1819:
a)Zgodnje linearne pisave
b)Dodelane linearne
c)Geometrijske linearne
č)humanistične linearne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kako delimo samostojno skupino

A

a)Dekorativne/Akidenčne
b)rokopisne
c)risane

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Opiši renesančne pisave na spošno

A

Spadajo v sklop pisav z tankimi in podebeljenimi potezami. Zasnovane so bile na humanistični minuskuli. Razvijajo se predvsem v ITA in FRA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Renesančne, baročne in klasicisticne pisave naj bi bile pisave ______ in _____

A

Učenjakov in književnikov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Opiši beneško renesančne pisave(roman, Jenson, verona…)

A

Široke črke. Pisave samo v eni različici. Krepkih in kurzivnih črk ne poznajo. Osnovne poteze so vertikalne. Okrogla podobljena poteza ima skoraj obliko kroja. Zmerna višina srednjega črkovnega pasu. Pri minuskuli je zgornji serif močno poševen.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Egipčanske in linearne pisave naj bi bile pisave __________ in ________, zato te dve skupini imenujemo tudi _________ slog pisav

A

tehnikov in inženirjev, tehnični

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Opiši francosko renesančne pisave

A

Poteze in zaključene poteze črk so bolj mehke, začetek uporabe kurzive, okrogle poteze so v olbiki elipse. Zgorni serifi bolj trikotni. Prečna poteza pri minuskuli e je vodoravna, verzalke so pogosto manjše kot majuskule.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Opiši baročne pisave

A

Črke poskušajo sestaviti s pomočjo mreže, krožnice, linire. Vsi poskusi so ostali pri teoriji saj matematična metoda ni mogla nadomestiti kritike očesa. Spadajo v sklop pisav z različno debelimi potezami. Imajo skoraj pokončne podebeljene poteze. Serifi pri minuskulah(b,d,h,i,j,…) so manj poševni. Prečna poteza pri e je ravna in nad sredino. Osnovna poteza pro kurzivi je pod kotom 15-20 stopinj. Zgornji serifi so manj poševni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Opiši klasicistične pisave

A

Spadajo v sklop pisav z različno tankimi potezami, razlika je največja. Značilni so vodoravni in ravni serifi. Okrogle poteze so oblikovane povsem ravne. Osi črk so pokončne. Prečna poteza e je ravna in nad sredino.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Opiši egipčanske pisave

A

Imajo enako/skoraj enako debele poteze. Oglati serifi so pravokotne črke. Prečna poteza pri minuskuli e je ravna in leži v sredini ali malo višje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Opiši linearne pisave, kako jih delimo in opiši podskupine

A

Začetek razvoja v prvi polovici 19.stol. nimajo serifov. Prečna poteza pri minuskuli e je ravna in na sredini. Delijo se na:
- zgodnje linearne pisave(manjša razlika pri odebelitvi, široke. okrogle, zaključki okroglih potez so ravni=
-dodelane linearne pisave(pravilnejša razmerja črk, zaključek okroglih črk je obel)
-geometrijske linearne pisave(oblikovane na osnovnih geometrijskih oblikah, krogu in kvadratu)
-humanistične linearne pisave( imajo značilnosti rimskih rokopisnih pisav in humanistične minuskule)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Za koliko stopinj je nagnjena kurzivna črka

22
Q

Stopnje/velikost črk ( opiši)

A

Najprej v čevljih zaradi velike zmede glede velikosti črk na različnih geografskih področjih, leta 1791 francoz Diot ustvari svojo tipografsko shemo

23
Q

Opiši tipografski merski sistem

A

Prvič omenjen 1683(Strokovni priročnik- Joseph Maxon).
1735 Simon pierre izdela tipografski merski sistem. Ta sistem izboljša didot, mere uskladi z Francoskim čevljem, ki ima 12 col, 1 cola 12 črt in ena črta 12 pik, dve piki pa sta ena tipografska enote.
1897 Herman Berthold registrira standart, ki je bil sprejet kot evrposki standart—> preračuna didotov merski sistem na (navadni) merski sistem

24
Q

Opiši razvoj tipografskega merskega sistema

A

1.Didotov sistem(osnovna enota—cicero=4,5mm)
2. Novi didotov sistem(osnovna enota— novi didotov cicero
3. Angleški merski sistem(osnovna enota— pica)
4.DTP merski sistem (osnovna enota— pica

25
Za koliko stopinj je poševna kurzivna črka, opiši
12,5, spominjajo na rokopisno pisavo, za poudarjanje.
26
Kaj je kapitelka
Je velika črka v višini male črke oz. v vi[ini srenjega pasu
27
Kako najprej merijo velikost črk in zakaj Didot naredi svojo tipografkso shemo
V čevljih, saj je prihajalo do zmede na razčičnih geografskih področjih
28
Kdo leta 1735 izdela tipogafski merski sistem
Pierre Simon Fournier
29
Kdo izboljsa Pierre Simonov tipografski sistem in kako to stori
Didot, mere uskladi z Francoskim čevljem
30
Leta 1879 Herman Berthold registrira standart, ki je bil sprejet kot _________ standart. Preračuna didotov merski sistem na ________ sistem
evropski, meterski
31
Katere tipografske siseme poznamo+osnovna enota
Didotov(cicero-4,5mm), Novi didotov(novi didotov cicero-4,5mm), Angleški merski sistem(pica-4,218mm), DTP(pica 4,233mm)
32
Opiši DTP
Namizno založništvo je tipografski sistem, ki osnovno enoto izpelje iz angleškega palca. Velikosti črk niso več nujno cela števila ampak lahko določamo tudi vmesne enote.
33
Kako rečemo naravi, ki je namenjena merjenju velikosti črk in teksta(opiši=
Z TIPOMETROM lahko izmerim: višino črk, razmak med vrsticami in debelino linij. Postavimo ga na besedilo in izmerimo višino v miliitrih ali točkah. Ponavadi je iz kovine ali plastike
34
Kaj so izrazi majuskula, minuskula
Majuskula je velika črka ki zajema srednji, zgornji in občasno spodni črkovni pas. Minuskula je majhna črka, ki zajema srednji in zgornji, srednji in spodnji ali pa vse 3 pasove hkrati.
35
Kaj je ligatura
Je zveza 2 ali več črk v enem deblu. Uporablja se za lažjo berljivost in izgled. Razlikujemo klasične in tipografske. napogostejše so tiste ligature s črko "f". Najbolj poznana ligatura je znak imenovan amperstand, ki izhaja iz latinice. Navadno imajo ligaturo pisave opentype.
36
Kaj je inicajalka
Je začetna črka v prvi vrsici poglavja ali dela besedila, je za več stopenj večja, kot glavno besedilo in sega čez eno ali več vrst besedila. Uporabljamo jo kot okrasek k besedilu
37
Kako delimo inicijalke
Preproste, okrašene, ilustrirane
38
Katera naslonila poznaš
Levo, desno, sredinsko, na poln format, na poln format zadnja vrstica poravnana levo/desno/sredinsko
39
Kaj je razpiranje
Širjenje presledkov med črkami, z njim ponavadi poudarimmo besedilo/odstavek ve nerazprtem stavku. Presledki morajo biti enakomerni.
40
Kaj je razmikanje
Povečevanje prostoa med vrstricami. Ta razmik mora biti za vsaj 20-30% večji od stopnje črke.
41
Kaj je prirezovanje
Je izenačevanje beline z zmanjševanjem prostorov med parom črk, npr: Ta,To, AV, AT
42
Kdaj začnejo upotabljati arabska števila v Evropi
Začnejo uporabljati pred cca 1000 leti. Prevzamejo jih po indijcih preko trgovine
43
Opiši renesančna števila
Niso v črkovni črti, spominjajo na rokopisne pisave
44
navadna števila so v ______ črkovni črti
Isti
45
Kako stavimo števila
Kadar gredo druga pod drugo-na evo naslonilo. Kadar stavimo s piko, stavimo tako da je pika pod piko
46
Opiši rimska števila
Uporabljamo jih za oštevilčevanje poglavij v romanih in posameznih odlomkov v pogodbah in podobnih spisih, imean vladarjev,....
47
Naštej 3 pravila za delitev besed
Več kot 3x zaporedno ne smemo deliti besed. Besede ne smemo deliti tako da na koncu vrste ostane zlog z eno črko. Izogibamo se delitvi pri "n". Okrajšanih besed ne delimo. Besede ki bi z deljenjem imele dva pomena ne delimo....
48
Kaj je sirota/pankart
To pomeni da prva vrstica novega odstavka ne sme biti hkrati zadnja vrstica na zadnji strani
49
Vdova
Zadnja vrstica odstavka ne sme biti hkrati prva vrsticana novi strani knige
50
Pravila za zadnjo vrstico v odstavku
Vrstica je najlepša kadar je široka od 1/3-2/3 formata. Ne sme biti ozja od umika. V zadnji vrstici morajo biti najmanj 4 črke in zaključno ločilo. S tem se izognemo siroti in udovi
51
Kaj je razlika mad kapitelko in verzalko
Kapitelka je velika crka v srednjem sloju oz. v visini male crke, medtem ko je verzalka velika crka ki gre lahko cez vse pasove.