Transport Flashcards

1
Q

Kako koreninski sistem zagotavlja veliko površino za privzem snovi?

A

Z razvejanostjo in koreninskimi laski.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj se zgodi pred privzemom anorganskih snovi z aktivnim transportom?

A

Snovi morajo priti v stik z membranskimi črpalkami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako snovi pridejo iz prsti v koreninsko celico?

A

Z difuzijo preidejo v apoplast in nato z aktivnim transportom v koreninske celice.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

S katerimi organizmi je večina semenk v simbiozi?

A

Z glivami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj so prednosti simbioze med rastlinami in glivami?

A

Je evolucijsko pomembno.
Rastline dobijo vodo in anorganske snovi, glive pa organske snovi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Poleg simbioze z glivami, s katerimi organizmi se rastline še povezujejo?

A

Z bakterijami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Primer simbioze med rastlino in bakterijo

A

Rhizobium - korenine metuljnic,
jelša - Frankla

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Primer simbioze med rastlinami in glivami

A

Ektomikoriza, endomikoriza

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj je prednost simbioze rastlin z bakterijami?

A

Rastejo lahko v prsti z zelo malo nitrati in vsebujejo veliko proteinov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kako voda vstopa v celice in zakaj?

A

Z osmozo, ker je koncentracija topljencev višja v citoplazmi kot v okoliški prsti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Katere vrste transportov snovi po rastlini poznamo?

A
  1. Transport anorganskih snovi iz okolja v rastlino
  2. Transport vode iz okolja v rastlino
  3. Transport vode in anorganskih snovi iz skorje v ksilem
  4. Transport po ksilemu
  5. Transpiracija
  6. Transport po floemu ali translokacija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj je endoderm?

A

Najbolj notranja plast skorje, ki je neprepustna za vodo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je vloga endoderma?

A

Filtrira vodo pred vstopom v ksilem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Katere tipe celičnih sten ločimo?

A

Običajne tanke primarne in radialne stene z ligninom in suberinom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj je značilno za radialne celice?

A

So neprepustne za vodo in tvorijo Casparijev trak.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj je vloga Casparijevega traku?

A

Preprečuje nekontrolirano difuzijo mineralov v ksilem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Po katerih dveh plasteh se lahko voda premika v korenino?

A

Po simplastu in apoplastu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj je simplast?

A

Okolje, ki ga tvorijo vse citoplazme, povezane z plazmodezmami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Na katero plast ima Casparijev trak vpliv?

A

Na apoplast.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kaj je apoplast?

A

Sestavljajo ga celične stene in medcelični prostori.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kako se voda premika po apoplastu?

A

Po medceličnih prostorih in celičnih stenah, dokler ne doseže endodermisa.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kako lahko voda potuje naprej, ko naleti na endodermis?

A

le če jim to omogoča celična membrana celic.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Je večji upor v simplastu ali apoplastu?

A

V simplastu, zaradi celičnih organelov.

24
Q

Kaj je naloga ksilema pri transportu?

A

Prevaja vodo in anorganske snovi oz. hranila.

25
Q

Kako ločimo hranila, ki jih prevaja ksilem?

A

Na makrohranila in mikrohranila.

26
Q

Opiši zgradbo ksilemske celice

A

Votle celice, odebeljene celične stene, piknje, ostanki celičnih sten med zaporednimi celicami.

27
Q

Primerjaj traheide in traheje

A

Širina, dolžina, perforacija, kritosemenke / golosemenke.

28
Q

Kaj je transpiracija?

A

Izhlapevanje vode (evaporacija) iz listov in stebla.

29
Q

Kaj so vloge transpiracije?

A

Omogoča transpiracijski tok / vlek in ohlajanje lista.

30
Q

Kako izhlapeva voda v okolje?

A
  1. prehaja iz celic gobastega tkiva in tvori tanek film
  2. izhlapeva v medcelične prostore in nato skozi listne reže
  3. voda prehaja v celice gobastega tkiva zaradi bolj koncentrirane citoplazme
31
Q

Kaj določa smer vodnega toka?

A

Vodni potencial.

32
Q

Kako se premika voda glede na vodni potencial?

A

Iz območja z manj negativnim, v območje z bolj negativnim potencialom.

33
Q

Kaj še prispeva k transpiraciji?

A

Adhezija in kohezija.

34
Q

Zakaj se listne reže odpirajo in zapirajo?

A

Zaradi spremembe turgorskega pritiska v celicah spremljevalkah.

35
Q

Kako se listna reža odpre?

A

Voda vstopi v celice zapiralke iz povrhnjice, turgor v njih se poveča in pritiskajo na sosednje epidermalne celice.

36
Q

Kako se listna reža zapre?

A

Voda izstopi iz celic zapiralk in turgor v njih se zmanjša.

37
Q

S koncetracijo česa je povezano prehajanje vode v in iz celic zapiralk?

A

Koncentracijo kalija.

38
Q

Kaj povzroči prehajanje kalijevih ionov v celice?

A

Prehajanje vode v celico.

39
Q

Kaj povzroči prehajanje kalijevih ionov iz celic?

A

Izhajanje vode iz celice.

40
Q

Kaj povzročijo neenakomerno odebeljene celične stene zapiralk?

A

Radialno orientacijo celuloznih mikrofibril => reža se odpre

41
Q

Kateri dejavniki vplivajo na listne reže?

A

Svetloba, absizinska kislina, vlaga, veter, CO2.

42
Q

Kako svetloba vpliva na listne reže?

A

Fotosinteza je učinkovitejša.

43
Q

Kaj omogoča abscizinska kislina pri listnih režah?

A

Preživetje v stresnih pogojih, npr. suša.

44
Q

Kako vpliva vlaga na listne reže?

A

Velika vlažnost zmanjša transpiracijo.

45
Q

Kako vpliva CO2 na listne reže?

A

Visok nivo CO2 zmanjša hitrost transpiracije.

46
Q

Katere snovi se premikajo po floemu?

A

Organske snovi - floemski sok, predvsem saharoza.

47
Q

V kakšni smeri se snovi premikajo po floemu?

A

Od izvora do ponora.

48
Q

Zakaj se po floemu premika ravno saharoza?

A

Med celičnim dihanjem se ne presnavlja in se med transportom ne porabi.

49
Q

Iz katerih celic je zgrajen floem?

A

Iz celic sitastih cevi in celic spremljevalk.

50
Q

Kakšne so celice sitastih cevi?

A

Žive, brez jedra in ribosomov, malo mitohondrijev, tanka stena.

51
Q

Kaj je vloga celic spremljevalk?

A

Uravnavajo delovanje sitastih celic.

52
Q

Kako so sitaste celice in spremljevalke med seboj povezane?

A

S sitastimi porami - močno razširjene plazmodezme.

53
Q

Zgradba celic sitastih cevi

A

Celična stena, sitasta plošča, celična membrana, lumen celic.

54
Q

Kakšen proces je translokacija?

A

Aktiven.

55
Q

Kakšen je tok pri translokaciji in kaj to omogoča?

A

Dvosmeren tok omogočajo sitaste pore.

56
Q

Kdaj pride do samordečenja?

A

Če je ponorov več, kot jih rastlina lahko preskrbi z izvori.

57
Q

Zakaj tudi pri odrezanem sesalo listne uši teče sok?

A

Zaradi visokega tlaka v sitastih celicah.