Test 4 Flashcards
- Pojasni pojma ustava in parlament.
USTAVA – najvišji pravni akt neke države
PARLAMENT – je zakonodajno, politično predstavniško telo enega ali dveh domov
- Kdaj začnejo evropske države v politiko vpeljevat ustavo in parlamentarizem?
V 2/2 19. stoletja, saj je revolucija 1848 odločilno pripomogla k liberalizaciji držav.
- Pojasni naslednje pojme: posredne in neposredne volitve, aktivna in pasivna volilna pravica.
Posredne – volitve poslancev v parlament
Neposredne – volitve predsednika države
Aktivna – da lahko voliš
Pasivna – da si lahko izvoljen
- Katera evropska država prva dobi ustavo in parlament? Navedi značilnosti njenega parlamentarnega sistema!
Anglija
Tri veje oblasti, Listina o pravicah (Bill of Rights), dvodomen parlament
- Opiši ustavno ureditev v Nemški zvezi. Katere spremembe prinese kurhessenska ustava v kneževini Saški?
- l. 1830 je imelo 15 držav ustavo in dvodomni parlament (v zgornjem predstavniki plemstva, v spodnjem predstavniki ljudstva).
- Volilna pravica je bila omejena na višino plačevanja davkov.
- Zakoni in davki so bili sprejeti le če sta jih potrdila oba doma parlamenta.
- Kurhessenska ustava l. 1831 prinese uvedbo enodomnega parlamenta in mnoge moderne človekove pravice.
- Katere politične ideologije so se pojavile v 19. stoletju? Kakšen odnos so imele posamezne stranke do sprememb, do oblasti, do religije, do družbe in posameznika. Kateri družbeni sloj je bil nosilec posameznega gibanja?
konzervatizem
- ohranitev obstoječega stanja
- zagovarjanje avtoritete oblasti in hierarhično ureditev
- religija ima političen pomen
- svoboda posameznika vodi v kaos
- višji družbeni sloj
liberalizem
- temeljite družbene spremembe
- odprava privilegijev plemstva in duhovščine, enakost pred zakonom
- ločitev cerkve od države
- svoboda posameznika, mišljenja, govora, tiska
- premožnejši, izobraženi meščani
socializem
- temeljne družbene spremembe
- proti izkoriščevalskim kapitalistom in diktatura proletariata
- nasprotuje vplivu cerkve, zagovarja ateizem
- odprava zasebne lastnine, družbenih razredov, boljši položaj nižjih slojev
- posamezni intelektualci, obrtniki, malomeščani, od 2./2 19. stol. tudi delavstvo
- Kakšen je bil pogled liberalcev na gospodarstvo?
Prizadeval si je za svobodno gospodarstvo, v katerega se država ne vmešava
- Kot posledica oblikovanja političnih ideologij se pojavijo prve politične stranke. Najprej se pojavijo v
Angliji
Opiši socialdemokracijo in krščansko demokracijo (kje delujejo, kdo jih podpira, program…)!
SOCIALDEMOKRACIJA
- reakcija na liberalna gibanja;
- pravna enakost državljanov;
- strankarske mreže od centra stranke do regionalnih in lokalnih odborov;
- povezovanje s strankami iz drugih držav;
- Socialistična internacionala (Pariz 1889), temelje imela v Prvi internacionali (kdo jo ustanovi?) – Karl Marx
- Socialdemokracija in komunizem – teorija načina prevzemanja oblasti?
Socialdemokracija – demokratičen način prevzemanja oblasti
Komunizem – prevzem oblasti z revolucijo
KRŠČANSKA DEMOKRACIJA
- verska strpnost;
- prve okoli leta 1830 v Belgiji, Franciji in na Irske;
- Rerum novarum (1891 papež Leon XIII) – Vsebina?
Kritizirala tedanje socialistične ideje (družbeno lastnino), zavzemala za uvedbo državne socialne politike.
- Kdo sta bila Karel Marx in Friderik Engels?
Marx – nemški filozof, pisatelj in publicist; po njem poimenovana filozofska smer marksizem
vzpostavi Prvo internacionalo
Engels: nemški filozof, zgodovinar, pisatelj, publicist ; goreč kritik obstoječega družbenega sistema.
Skupaj objavila Komunistični manifest.
- Kako je potekala združitev Nemčije?
Malo nemški načrt propada, zato se več S nemških mest vključi v Erfursko zvezo. Tej zvezi nasprotujejo Avstrijci in Prusijo z olomuško pogodbo prisilijo, da obnovi Nemško zvezo. V zvezi se vedno bolj krepi vpliv Prusije, avstrijsko cesarstvo pa je zaradi notranjih težav vedno bolj izpodrinjeno. Po izvolitvi Bismarca za pruskega ministrskega predsednika je Prusija v Nemški zvezi dosegla prevlado (realpolitika, -moč in pragmatičnost). Bismarcku je uspelo z vojnami oslabiti moč Avstrijskega cesarstva in Francije. Januarja 1871 so v Versaillesu razglasili Nemško cesarstvo. Prvi cesar je postal pruski kralj Vilijem I..
- V katere vojne se zaplete Prusija med letoma 1864 in 1871? Kakšen je bil izkupiček teh vojn?
NEMŠKO-DANSKA VOJNA
AVSTRIJSKO-PRUSKA VOJNA
FRANCOSKO-PRUSKA VOJNA
Izkupiček je bila oslabljena moč Avstrije in Francije ter nova ozemlja (Alzacija, Lorena, Schleswig, Holstein)
- Kje in kdaj je bilo razglašeno Nemško cesarstvo? Kdo je bil prvi Nemški cesar?
Januarja 1871 so v Versaillesu razglasili Nemško cesarstvo. Prvi cesar je postal pruski kralj Vilijem I..
- Kako je bilo nemško cesarstvo organizirano?
Kot zvezna federativna država, ki je povezovala 3 svobodna mesta (Hamburg, Bremen, Libeck) in 22 nemških držav, ki so imele omejene pristojnosti.
- V državi- nemško cesarstvo so skušali omejiti moč Katoliške cerkve. Kakšne spremembe prinese tako imenovani kulturni boj?
Država ukine jezuite, uvede civilno poroko, prevzame nadzor na šolstvom in prekine odnose s papeško državo.
- Opiši kako je potekala združitev Italije!
V 19. stoletju se na Apeninskem polotoku razvije politično gibanje risorgimento. Prva vojna za italijansko neodvisnost se je končala s porazom Sardinskega kraljestva proti Avstriji. Kljub temu je Sardinsko kraljestvo prevzelo vodilno vlogo pri združevanju Italije. Pod ministrskim predsednikom Cavurjem je doživelo hiter razvoj. Pridružijo se Krimski vojni in s tem dobijo podporo Francije. V zameno za pomoč v vojni proti Avstrijcem Francozom obljubijo Savojo in Nico. Avstrija izgubi, Sardinsko kraljestvo dobi Lombardijo (druga vojna za neodvisnost).
Garibaldi je l. 1860 s prostovoljci zasedel Sicilijo, sestavil vlado in razglasil splošno vojaško obveznost. Kraljestvo obeh Sicilij izroči sardinskemu kralju Viktorju Emanuelu II. Marca 1861 italijanski parlament v Torinu razglasi Kraljevino Italijo.
- Kdaj je bila razglašena Kraljevina Italija in kdo postane prvi kralj?
Marca 1861, prvi kralj Viktor Emanuel II.
- Zakaj ob razglasitvi Kraljevine Italije ni bilo združeno celotno italijansko ozemlje? Kdaj pride do celovite združitve?
Ker kraljevini ni bila priključena Benečija in papeška država z Rimom (papež temu ni bil naklonjen). L. 1862 Garibaldi izvede napad na Rim. Ni bil uspešen.
Benečijo dobijo l. 1866 po avstrijsko-pruski vojni, Rim pa leta 1870 po francosko-pruski vojni.
Formalni dogovor med kraljestvom in Cerkvijo je bil sklenjen šele leta1929.
- Opiši dogajanje v habsburški monarhiji v času Bachovega absolutizma!
Ukinitev mnogih demokratičnih pridobitev revolucije (uč. str. 79)
Obdobje neoabsolutizma.
V razvoju ustavnosti in parlamentarizma zelo zaostajajo za Evropskimi državami.
Poleg cesarja in Bacha so glavno besedo v državi imeli še birokracija, vojska in Katoliška cerkev (po podpisu konkordata s papežem dobi velike pristojnosti na področju šolstva in zakonskega prava).
Politična vladavina je se je opirala na močan uradniški aparat.
Cenzura, policijski nadzor, gospodarski razvoj, reforme na področju politične uprave in šolstva.
- Navedi spremembe, ki jih prineseta cesarjev manifest in oktobrska diploma l. 1860 .
Cesarjev manifest – odprava neoabsolutizma, - ustavna monarhija, - sklic 100 članskega parlamenta. - glavne odločitve še vedno sprejema cesar - uvajanje federalizma
spremembe, ki jih prinese februarski patent!
Februarski patent – centralizacija, parlamentarno življenje, volilna pravica omejena z davčnim in inteligenčnim cenzusom, volilno pravico imeli samo moški, favoriziranje nemškega naroda pred slovanskimi narodi.
- Kateri narodi monarhije so bili najbolj nezadovoljni s politično ureditvijo in zakaj?
Slovenci, Hrvati, Madžari, Čehi, Poljaki.
Zaradi dominantnega položaja nemškega naroda in centralistične ureditve države.
