Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Umetnostna zgodovina > Test 2 > Flashcards

Test 2 Flashcards

1
Q

Novobabilonska drzava

A

Obujena babilonska stara kultura
Dvojni obzidje
8 velikih vrat posvecenih bogovom
(S ištarina vrata, oblozena z plosci oz glazirano opeko)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Minojska umetnost splosno

A

Kreta je najvecji grski otokprva visoka evropska kultura predgrska kultur
Miroljubno ljudstvo vrez poudarja na vojski, znacilna povezanost z naravo in mocna pomorska ter trgovska sila

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Prazgodovina na slovenskem

A

Lj barje (4500-1800)
Koliscarji (grastovi koli, presihajoca jezera)
Kamen kost les zgana glina bron
Rezljanje rezbarjenje modeliranje torevtika kovanje
Antropomorfno stilizirano simetricno geometricbo (vzorci) oblikovanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Paleolitik in njegive znacilnosti? Kaj ustvarjajo?

A 
Lovci, nabiralci, hirde
Ne poznavanje naravnih pojavov 
Preprosye oblike umetnosti
ARTEFAKTI:ne sam funkcija tut estetika
Posnemajo naravo oblike, magijski obredi
Mala plastika, jamske slikarije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Mala plastika v neolitiku?

A 
Glina ker so ob vodi
Poenostavljeno stilizirano
(Detajlov ni, osredotocajo se na bistvo)
Antropomorfno in simetricno
Linearni ornament (geom vzorci)
Apotropejska znamenja velike oci
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Megalitska arhitektura

A

3 tisoc pr kr se pojavi stavbarstvo, monumentalna kamnita gradnja
Menhir (pokonc obredni namen)
Dolmen (najstarejsi stavbarski sklop, 3 menhirji)
Kromleh (stone hendge, menhirji dolmeni speljani v krog, postavlejni glede na letni cas glede na sonce itd, zrtvena miza na sredi)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Razlicne rude po starosti razvrsti

A 
8 tis (bakrova ruda) 
4 tis (bron, zahtevnejsi postipki)
Cizeliranje z cizeliranimi dleti (nov obdelovalni postopek)
2 tia (železo odkrito v mali aziji) cvrsti proznejse, zelo visoka temperatura, strateski material, izdelava je skrivnosti
Kovanjr=zelezo pa baker
Torevtika=bron pa plemenite kovine
Vojaska oprema, nakit, obredni predmeti
Grobni dodatki vecinoma (vec bl bogat)
Povezava s kultom in mitologijo)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Paleolitik in kiparstvo

A

Majhne dimenzije
(Nomadi)
Ženski idoli in živali
Antropomorfni kipci golih zensk (Venera)—>poudarjena rodila, zenska kot velika mati
Material:les, kost, glina, rogovje, kamen
Oblikovno:vreznine, plitki relief, obla plastika
Tehnike klesanja rezlanja modeliranja
Znacilnosti!! Majhno, disproporci, shematizirano, stilizirano, frontalno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Neolitik splosno?

A 
Konec poeldenitve 12000
Rodovitni pilmesec, veliko padavin ugodno podnebje
Neolitska revolucija (poljedelstvo, obrt, trgocina, zivinireja)
Artefakti: odraz strahu pred naravnimi silami so zive in treba jim je ustreci, idoli naravnih sil in idoli orednikov (posredovanje clovek visja sila)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Bronasta doba

A

Vec kulturnih krogov v Evropi
Nacin pokopa in naselbine so drugacbe tezko distopne naselbine
Utrhena gradisca kastelijerji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Sumerski telmpelj v osredju mesta se imenuje?

A

Zigurat kvadraten tloris brez prostira v notranjosti na vrhu je cela ali svetisce kjer vladar komunicira z bogovi
Opazovalnica nebrsnih teles in okolice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Starejsa zelezna doba ali halstatska doba?

A

Gospodarski kulturni demografski razcvet
Temelj na bogati zelezovi rudi
Rokodelci loncarji, izdelovalci nakita stekla jantarja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Pokop v starejsi dobi? Kera stvar je zbacilna za zeleznp dobo starejso?

A

Skupinske gomile monumentalnih dimenzij
Identifikacija posameznika (vecina umetnoobrtnih izdelkov v grobovih—posmrtni ostanki, dodatki, statusni simboli)
Situlska unetnost—obredna posoda iz bronaste plocevine
Repertoar motiv+ikonografija jasno standardizirana

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Mlajsa zelezna doba ali latenska doba

A 
Keltska ljudstva od 5 st
Torevticni izdelki+slikana keramika
Zmanjsan pomen realisticnega upodabljanja znacilen za ornamentiko
Shematizacija
Fantazijska upodobitev
Zapolnjen prostor (horor vacui)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kiparstvo v egiptu

A

Kipi vseh velikosti iz razlicnih materialov..oblo in reliefno
OBLO:
Namen je sprejeti duso umrlega
Osnovni tip kanona stojeci clovek v razkoraku kjer so roke ob telesu pesti so stidnjene al pa roke prekrizane ce je z zeno ga drzi za ramo ce sedi ma roke na stegnih al pa stegnene ce neki sprejema
Oblikovne znacilnosti—>natancno dolocene drze, zadrzanost, toga telssa, negibni, brez emocij, odsoten obraz, utelesenje bozanstva
Pomen-cascenje in povelicevanje
Material:dragiceni marmorji (parfir diorit bazalt granit)
Nadnaravne velikosti kipov in idealizirabi portreti
RELIEFNO:
Pomensma in vertikalna persoektiva
Ni globine
Egipcanski kanon (noge in glava v profilu, prsi ramena proti gledalcu—poliperspektiva)
Vodoravna kompozicija
Barvni reliefi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Mezopotamska umetnost

Osnovno

A

Razlicna ljudstva v medrecju
Irigacija (umetno namakanje)—nacrtno osrednje vodeno gospodarstvo
Piramidalna druzbena ureditevin politicna razdobljenost
Poznamo sumerce akadce babilonce perzijce asirce

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Minojsko slikarstvo

A

Slikarstvo stensko in vazno
(Prostori palac in keramicnega posodja)
Umetnost za zive (veseli vedri obrazi, naturalisticni motivi)
Motivi:figuralni prizori iz kretske mitologije (preskakovanje bikov)
Zoomorfni prizori (svet narave in zivali lilij ehobotnice delfini), vsakdanje zivljenje na dvoru(mladenici s cvetlicami in dejleta z nakitom v laseh)
Temeljne znacilnosti:freske so zivih barv, visokorasle osebe, vetek pas, naturalisticen lahkoten slog, mehke in valovite linije, moski temnejsi zenske svetlejse bogata oblacila ali pa funkcionalna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Bivalna arhitektura v egiptu

A 
Na soncu susena opeka
Slama je kot vezivo 
Ostanki so skromni
Hise so vecnadstropne 
Delavska ali piramidalna mesta
V mestih so vecnadstropne vile veljakov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Slikarstvo v egiptu

A

Stene grobnic templejv in palitusni zvitki
Mavcni omet—freska, te so namenjene KA
Unetnost za mrtve
Oblikovne znacilnosti: vodoravna kompozicija, vertikalna perspektiva, shematizirano, stilizirano, tipizirano, togi in negibni, ni plasticnosti vse je plosko, obrobljeno s crno, figure 1:8, izokefalno, zenske so v manjsem razkoraku kot moski
Moski opecnata brava zenske rumenkasta
Vsebinske znacilnosti: idealizirani portretiin odsev njihove bozanskosti, plemenitezi motajo biti upodobljeni na pravoveren nacin, stranskih figur to ne zadrva do razgibane in pohuhsliva roba
Najpogostejsi motivi:
Tostransko pokojnikovo zivljenje, slava v cast razlicnim bogom, pogrebna slavja, utrinki iz usakdanjega zivljenja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Sumerska umetnost

A

Manjse mestnedrzave—vodilnovlogo ina duhovscina in zato so totempeljske drzavice obdane zobzidji in stolpi vodnimi jarki utrjenimi vrati…
Opeka
Konstrukcijska elementa lok in banjast obok
Osredje mesta je tempelj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Neoliticna naselbinska kuktura?

A 
9000 pr kr prave baselbinr
Pravilen tloris
Enake hise s oreprosto geo zasnovo
Felovni in bivalni prostor
Ob vodi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Mikenska arhitektura

A

UTRJENA MESTA: na tezko dostopnih krajih zavatovana z mocnim obzidjem nekaj 10 ton kamniti bloki—kikkopsko obzidje
Palacno mesto je dvodelno zasnovano zgornji del akropola spodnjo astis, na akropoli je kraljeva palaca
Megaron:moska hisa pravokotne oblike z dvokaono streho ima okroglo ognjisce in kraljeve prostore pred vhodom sta dva stebra, ki podpirata streho,dvorana za sprejeme in verske obrede=predhodnik klasicnega grskega templja
GROBNA ARHITEKTURA: najprej jaski grobovi ob levjih vratih kjer so castili junake pokopane
Knezji grobovi so kupolasti (tolos-okroglo s psevdokupolo krit grob,, dromos-dolg in ploskovit procesijski hodnik)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kiparstvo v mikenah

A

Razvita umetna obrt
Dragoceni izdelki v grobnicah (orozne, nakit, posode iz tolcenega zlata) gre za motive nasilja in bojevanja
Zlate posmrtne maske (na veljakoh kjer ohranjajo podobo in oznacujejo poseben polozaj)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Slikarstvo v paleolitiku?

A

Vec kot 200 jam s poslikavami (lasaux,altamira,la madeline)
18000-15000 pr kr
Temacno organomorfno
Tezko dostopni predi v globini-prwzgodovinske kapele
Namen tega:obredni pomen, vrjamejo da ce bodo naslikali zival da jo bodo imeli pod nadzorom
Oblikovne znacinosti:prosta kompozicija, realisticno opodobljene zivali, velike dimenzije, temne konture, sencenje daje plasticnost, plastenje zivali
Tehnika:domisljija, stene uporabijo zaradi reliefa kot obliko telesa, naravne barve iz mineralnih izvleckov(rdeca rumena crna vijolicja, barvo mesajo z zivalskim lojem, prsti dlake pero pihanje cez kosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Kulturno zgodovinske razmere v egiptu?

A

Egipt je dar Bila, Marner je združil spodnji i zgornji Egipt traja pa 2500 let in ima vec obdobji (staro srednje novo pozno in helenizem)
Suznjelastnistvo in centralizem
Faraon ima absolutno oblast
Obsedeni so z onostranskim zivljenjem vrjamejo da je smrt le zacetek koncni cilj pa je nebesna pot v vebnost
Umetnost je namenjena posnrtnem zivljenju
Unetniki niso svobidni ni nobenih novosti
Izdelki so ves cas podobni isto vsebino
Amenofis edini ki dopusca custva razgibanist in karakteristike individualca

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Kipci sumercev?

A

Razlicni materiali (glina, bron, sadra,alabaster
Molilci ki castijo boga
So simetricni staticni frontalni stilizirani shematizirani
Velike oci
Zaibljubni darovi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Kiparstvo arhaicnega obdobja v grciji?

A

Reliefno in oblo
Arhitekturna plastika so metope, arhitrav, friz, tipmanon
Dva prostostojeca tipa kiparstva:kuros in kora
Funkcija nagrobnih kipov med drugim
SLOGOVNE ZNACILNOSTI:
1.egipcanski vpliv: kipi iz enega kosa kamna, stroga forntalna drza, staticnist, nerazgibanist, stilizacija telesa, nige v razkoraku in mehansko gibanje, roke ob telesu dlani stisnjene v pest simetricna postavitev
2.lastne resitve: arhaicni nasmesek, skrbno izbrani deli telesa in obraza (siroka ramena ozki boki siroka stegna, izrazite pogacice, usesa, obrvi, frizura kot ornament)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Akadska umetnost

A 
Vodilno vlogo ima vladat 
Ni vec toliko kipov molilcev
Slavljenje vladarja in njegovih doseZkov
Idealizacija, stilizacija obraza, geometrizacija brade in las, ornamentalnost, tipizacija
Poudarjene oci ki kazejo mogocnost
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Asirska umetnost

A

Mocno utrjena mesta
Osrednja tocka je vladarjeva palaca
Pri sumercih imami vladarja v svetiscu, pri asircih je ti ledel palacnega kompleksa
Okrasene palaca s kipi stenskimi reliefi
Kamniti pripovedni relief (realisticni prizori vojn, politicni dosezki vladarja lov na zivali….vtis na obiskivalce
Stroga pravila upodabljanja
Vse izredno podobno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Jonski steberni red

A 
Podstavek baza
Rebrast zlebljen 
Vitkejsi in slok
Kapitel dobi voluti polzasta zavoja
Nad arhitravom ni vec triglifov in metop
Friz predstavlja nepretrgano reliefno pripoved
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Korintski steberni red

A

Vitkejsi in visji
Ima bazo
Zlebljen
Kapitel ima kosarico iz akantovih listovhelenisticno in rimsko obdobje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Arhitektura v Egiptu na kaj jo delimo kaj je zanjo znaciilno?

A

Zaradi izkopavanja kanalov in odmerjanja oarcel so prisiljeni k odkrivanju geometrije in matematike ter astronomije
Monumentalna egipcanska arhitektura je rezultat novih znanj
Locimo bivalno grobno in tempeljsko
Skupne znacilnosti te arhitekture:
Monumentalna gradnja ki kaze moc vladarja in teznja po vecnosti
Veliki kamniti bloki
Narava in geometrija sta izhodisci
Antropomorfne mere (palec dlan)
Celostna umetnina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Dve tehniki slikanja pri vaznem slikarstvu

A 
CRNOFIGURALNI SLOG (7stprkr)
Ozadje posode he rdece
Figure s crno barvo
Stilizirani 2d liki
Detajli vezani z iglo
Polno energije in duha
RDECE FIGURALNI SLOG (550 prkr)
Ozadje crno ibarvano
Rdece figure 
Detajli s copicem
Umetnik raziskuje naravo
Prvic v umetnosti skrajsava figur
(Blizji prizor vecji oddaljeni manjsi)
Prevladuje motiv cloveka)
34
Q

Prazgodovinska umetnost, kako jo delimo?

A 
Kamena doba (paleolitik 40000-10000, mezolitik, neolitik 9000-1800)
Doba kovin (bakrwna do 1800, bronasta 1800-1000 železna 900-0)
35
Q

Mikenska umetnost splosno

A

Polotik Peloponez
Vladajo nnezi gre za vojasko druzbo (iliada)
Utrjene postojanke=neodvisne drzave

36
Q

Kiparstvo v helenisticni umetnosti

A

osvajanja prinesejo nove ideale
Junastvo ter zvestoba do tovarisev
Vojni dogodki in zanri so novi motivi
Vzor: misicasti v boju utrjeni tipi
Silovitost, strast
3 glavne sole:pergamonska, rodoska, aleksandrijska
Lizi0: vodilna osebnost, izoblikuje vitkejse bolj zive postave, izbolsa polikletov kanon, 1:8, nove interpretacije, vec svetlobe, zacetki portretiranja( znacaj upodobljenca, povelicevanje vladarja)
Novosti: dramaticno, gibanje, disproporci (pretirano misicasti ali feminizirano)), patos mocan, pretirane geste, tehnicno dovrseno, vecje dimenzije in vec figur)
Novi motivi: zanr (croanje iz usakdana, komedijanti, statiri, rokoborci), novo pojmovanje bogov ( v gibanju pri pocitku, v zanrskih prizorih, nove figuralne kompozicije)

37
Q

Klasično obdobje splošno

A

Zmaga nad perzijci jim prinese ponos
Demokracija v atenah vrhunec
Knjizevnostfilozofija umetnost
Novogradnje na akropoli

38
Q

Grobna arhitektura v egiptu

A

Kamniti bloki en vrh drugega iz pescenjaka in apnenca ( vcasih so bli oblozeni se z granitom in na vrhu pozlacene ) osrednji prostor grobnic je iz granita…oblike groba se skozi cas spreminjajo in grobovi so le del vecjega kompleksa, poznamo se nagrobna svetisca in bivalne prostore svecenikov
Razlicne duse KA(se vrca iz onostranstva skrbi za telo ce to ni ohranjeno se KA razkroji) in BA (zivi v kipu v tostranstvu)
1. MASTABA (kot trapez, ima prostor za prinasanje darov potem prostor s kipom umrlega ter jaske do podzemnih dvoran in pokojnika)
2.STOPNIČASTA PIRAMIDA (od 3 do 6 dinastije, simbolicni pragric, najprej stopnicasta (dzoserjeva je tko ala zigurat), vec trapezoidnih delov postavljenih en nad drugim, grobnica se vedno pod zemljo)
3.PIRAMIDA Z LOMLJENIMI STRANICAMI
4.PIRAMIDA Z RAVNIMI PLOSKVAMI (notranjega prostora skorajda ni, skrajni primer masivne gradnje, grobnica ni vec pod zemljo)
5.SKALNE GROBNICE (v novi drzavi grobnice vklesavajo v skalo, dolina kraljev, folina kraljic v Teba, bogato slikarstvo in kiparstvo)

39
Q

Dorski steberni red

A

Podnozje je na podstavku (stereobat) in zgornja ploscad (stilobt)
Nima baze
Je zlebljen
Kapitel je preprost brez okrasja (Ehinus, arkabus)
Ogrodje arhitrav, preklada s polji triglihov in metop
Timpanon ali trikotno celo
Kamnita streha (akroterij obicajno iz terakote za popestritev)

40
Q

Slikarstvo v helenisticnem obdobju

A

Nadaljevanje slikarstva klasicnega obdobja
Freska, mozaik, enkavstika
Obvladovanje perspektive in anatomije,
Fantazijski arhitekturni prizori tudi brez ljudi
Slikanje okrasja
Zivljenje v naravi med pastirji
Nimske kopije v pompejih in herkulemu
Helenisticno slikarstvo je sodobnik rimskega
Apel najslavnejsi slikar

41
Q

Tempeljska arhitektura v Egiptu

A

Dvojni izvor svetisc
1.NAGROBNO SVETISCE (daritve za umrlega faraona)
2. SVETISCE ZA CASCENJE BOGA (zemeljsko bivalisce iz tam z bogovi komunicira faraon)
Svetisce je lahko v ravnini ali pa vklesano v skalo
Kamnita trdnjava z vzdolznim tlorisom
Monumentalen vhod s pilonoma
Ob procelju veliki kipi in 2 obeliska
Za vhodom je peristilna dvorana za vernika z odprtim stebriscnim dvoriscem
Hipostilna dvorana ki je pokrita in velikanski stebri podpirajo strop prostor povezan z bogosluzjem
Kapetili visokih stebrov odprti lotosovi cvetovi nizji so zaprti
Na koncu najtemnejsi prostor cela ali svetisce kamor gre le faraon (svetloba le cez reze v stropu)
Templji ki so vklesani v skalo v hribovitih predelih ker v mestu ni prostora podobna razporeditev kot prostostoheca svetisca

41
Q

Predarhajsko geometricno obdobje

A

Prevladuje keramika
Izrazit geometricni slog z enostavnimi ornamenti (cikcakaste crke, trikotniki, meandri, razumsko utemeljene kompozicije)
Prvi shematicni cloveski zivalski loki
Stilizirane podobe pogrebne slovestnosti voznje z vozovi boji

42
Q

Arhitektura starega krscanstva

A

Intenzivna po milanskem ediktu
Prilagojeno potrebam ver
Za zbiranje vernikiv in skuone molitve
Dva tipa sakralnih objektov bazilika ki ima lahko vzdolzni tloris ali pa centralni
Kasetiran strop ali odprto ostresje
Arhitrav arhicolta nad stebri vzdolz ladje
Svetloba skozi visoko postavljena okna sr ladje
Umetnost ravene v 3h ibdobjih
Prestolnica rimskega ces od 402-476 je mavzolej gale olacidije
Obdobje gotskega kralja teodorika
Teidorikov mavzolej in c.s apillinare Nuovo
Bizantinsko obdobje
San vitale in s.Appollinare & classe

43
Q

Arhitektura pri minojcih

A

Ni templjev ni kultnih prostoriv in ni gribnic
Palacno mesti brez obzidja, knosos ima 2.6 ha in tloris in pravilen ima osrednje dvorisce okoli pa prostori razporejeni po vecih prostorih
Dvorane sibane shrambe delavnice majhbi in nizki stropovi
Labirit zaradi prepleta prostorov
Barvna skala:rumena rdeca modra
Mnoge tehnicne izboljsave ki se prvic pojavijo:vodovod z odtocnimi kanali, keramicne vodovodne cevi, prezracevalni jaski in tlakovane ceste
Material:opeka, kamen stropovi pa so leseni
Notranjscina poslikana v zivih barvah z razgibanimi linijami
Lesen steber je znacilen element (spodaj ozji kot zgoraj, kontra tektonskemu principu anticne gradnje, s prstanim kapitelom obarvan crno in rdece)

44
Q

Bizantinska unetnost splosno

A

Rimski imperij je locen na dva dela (z.del kjer so germani in nove likovne predstave in v.del krej je konstantinopel)
Vz.del:velicastno, blisc, tradicija 3h kultur (anticna, starokrscanska in orientalsk)
OBDOBJA: justinova ali zlata doba (6-7) ikonoklasticni boji (8-9) makedonska dinastija (9-10) komenska renesansa (11-12) paleoloska renesansa (2/2 13)

45
Q

Egejska umetnost

A

Umetnost vezana na egejsko morje, poznamo pa 3 socasne kulture kikladsko minojsko in mikensko

46
Q

Arhitektura arhaicnega obdobja ali odbobja prerojenja

A

Arhaicno grsko mesto ki je nastalo v notranjosti zato je tloris prilagojen povrsju ob morju so le pristanisca
Prevzeta lastnost mikenskega dvodelnega mesta
Na vehu akropole je po novem svetisce
Sredisce mesta je agora
GRSKO SVETISCE:prvi tempelj je grajen v kamnu ni namenjeno ljudem le hisa za boga obredje se izvaja na prostem(zrtvenik pred vhodom v tempelj), izhodisce je megaron (dvorana oz stanovanjski prostori v mikenah)
Tempelj antama je nastarejsa oblika
Predverje je pronaos->v notranjosti naos s celo in kipom boga (tempelj kasneje obdajo s stebriscem-peripter ali diperis)
Tempelj je zgled za vse ostale stavbne tipe (odeon, propileje, bulevterij, palestere..)
Arhitekturni elementi templja: nosikni element:stopnice steber, noseni element: arhitrav, friz trikotni celo, teber je najpomembnejsi element grskega stavbarstva ker nosi ostresje
Egipcanski vpliv zlebljenost, kamen, zozanje proti vrhu
Minojsko mikenski vpliv je kapitel in glava na deu stebra

48
Q

Arhitektura starega krscanstva

A

Opeka v kombinaciji s kamnom ali pa opeka sama
Notranjost oblecena v obloge
Kupola je bistvena prostorska prvina..TRIJE NACINI:
1. Direktno na zidovih preko pendentiva(sfericni trikotnik)
2.Gradnja na trompah (podobno nisi)
3. Cilindricni tambur (med kupolo in spodnjim delom stavbe kot umesni clem)
Bizantinska unetnost voliva na raveno benetke sicilijo balkan risiji
S.vitalle (narteks ni poravnan z linijo oltarne apside)
Konstantinopel je ustvarjalno sredisce (hagia sofia podiba justinjanove moci in velicine, kombinacina bazilike z kupolno centralni stavbo zdtuzi centralni in longitudinalni tloris—>osrednji prostor se podaljsa z dvema kupolama, z mansini polkuoolami, mnogo oken ki omogocijo razkosje svetlobe)
Po koncu ikonoklasicnega boja so cerkveni objekti mansih dimenzij ni cesarskega duha tip centralne arh (enakokraki kriz tloris v kvadratu
Znacilnosti centralnega tipa: krog kvadrat 8kotnin gr kriz
Enovita zasnova osr prostora
Simtricna razporeditev str prostoriv
Kupola nad osrednjim

49
Q

Minojsko kiparstvo

A

Ni monumentalno
Gre za izdelke majhnih dimenzij kjer je razvita umetna obrt
Material:les kamen slonova kost kovine keramika
Kultna funkcija

50
Q

Kiparstvo starokrscanske umetnosti

A 
Spomenikov malo
Nabozne vsebine
Ponavljanje
Relief ce ze (kapitelj, korna pregrada, draga oprava)
Kamen, zlato, slonovina, dragi kamni
51
Q

Slikarstvo arhaicnega obdobja

A

Zlata doba vaznega slikarstva
Svet junakov i bogov
Razlicne oblike posod: krater (mesalni vrc z 2mi rocaji in sirokim ustjem), skifos (pivska casa v obliki skodelice, pod robom posode 2 rocaja) lekitos (vrc za olje z rocajem lijakastim ustjem in ozkim vratom)
Amifora (trebusasta posoda 2 ricaja nima noge/podstavka)
Kiliks (plitka posoda za vodo in vino)
Hydra (posoda za vodo, manjse vaze od predhodnih, nicvec nagrobni spomenik, dekorativna vloga, estetski uzitek, izstopajo vaze iz aten)

52
Q

Slikarstvo bizanca

A

Vpliv na slog in ikonografijo:verski obred
Vsebine:nabozne strogo dolocene
Ni meje med posvetnim in duhovnim (cesaropapizem)
Oblikovne znacilnosti:breztezne figure, ploskovito, tipizirano, brezizrazno, poudarek na rokah in obrazu, ni obcutka prostora, dekoriranje draperije, majestic, prefinjene barve, zlato ozadje in stroga simetrija
(Po koncu justinjana je kriza zmagajo ikonogiki in ni vec umetniske indicidualnosti)
CERKVE: simbolicen pomen (kupola=krscansko vesolje in kristus pantokrator, apsida=marija na prestolu in mali jezus, stene=svetniki in zavetniki 12 velikhi oraznikiv-oznanenje,rojstvo,krizanje)
Staticno, a se cez obdobja spreminja(makedniska renesansa se vrAca helenisticni tradiciji, komenska renesansa znacilnosti iz z romanike, paleoloska renesansa spet helenisticno)
Freska je dostopnejsa vecja prioovednost in ceneje od mozaika, bozansko okolje, zlata barva na mozaikih na freskah je modro
IKONA=slika na deski, sveta podoba, predmet cascenja in resnicna upodobitev zgled so fayumski portreti, moskivska slikarska sola, tempera pozlata na lesu…oblikovne znacilnosti:strogo nadzorovan videz ikon, simbolna oblika, togost, frontalni pogled, stilizirano dekorativna draperija in gube, siroko razprte oci, tipiziranost in zalto ozadje)

53
Q

Grska umetnost in njena obdobja

A 
Predarhajsko obdobje, geometricno ibdobje ( 1100-700)
Arhajsko staro obdobje (700-500)
Klasicno obdobje vrhunec (500-335)
Helenisticno obdobje (335-31)
54
Q

Helenisticna unetnost splosno

A 
Konec zlate dobe aten
Aleksander veliki
Osvajanja
Orientalske prvine se pokazejo
Odmik od idealov klasicne umetnosti
Vecplastna umetnost
Novi centri kulture (ptolomajci v aleksandriji, selevkidi v siriji, pergamonski vladarji)
Umetnost ni le za bogove
Konec je demokracije
Aleksander zahteva bozansko cascenje
Povelicevanje njegove osebnosti moci in oblasti(dcorska unetnost)
55
Q

Arhaicno obdobje, splošno

A

Zlata diba vaznega slikarstva
Zacetki monumentalnega kiparstva
Prvi tempelj je grajen v kamnu zavracanje starih izrocil
Estetski uzitek je razlog za nastanek umetnine (bogatenje duhovnega in custvenega sveta)

56
Q

Arhitektura helenisticne umetnosti

A

Odpove se oblikovnim nacelom klasike, negrska mentaliteta
Novo:vecja pozornost na oblikovanje notranjosti, razkosje in sijaj, razkosni kapiteli na korintskih stebrih, vecnadstropnost, oltar pomembnejsi od svetisca, ogromne stavbe

57
Q

Pozno klasicno obdobje in pred helenisticno ibdobje znacilnosti vseh smeri

A

Praksitel je oredstavnik (MEHKI SLOG), umirjena estetika, vedro in ljubko ter zamisljeno, brez iskanja duhovnega, mehke povrsine in draperije, ni vec herojev, bozanstvo je nezno in krhko, eleganca ne moc, fizicna lepota in idealizacija
Slikarstvo je predvsem stensko (rimske kolije)—>vitki lepi idealizirani, svetloba in sence, pokrajina in perspektiva, figure skrajsane in se med seboj prekrivajo
Vazno slikarstvo dozivi vrhunec—>poslikano na belem ozadju, prenatrpano, posnema stensk slikarstvo

58
Q

Arhitektura klasicnega obdobja

A

Clovek je merilo vseh stvari
Organsko se prilagaja prostoru (barvito zracno obdano zz elenjem, zrak svetloba)
Sakralna arhitektura predvsem(svetisca)
Glavne karakteristike: v ospredju zanimanje za skladnost celote
Breztezna oblika, pravilni proporci, metrum kot logika enakih mer modul kot osnovna gradmena mera upostevanje zlatega reza
Opticna korekcija: praviln ritem arh., ploscad je uslocena navzven od dalec zgleda iluzija horizontale, stebri v neenakomernih razmakih od dalec zgledajo v enakomernih, debelost stebrov so v sredini bolj (entaza) od dalec pa so videti ravni
Klasicno grsko mesto: ob morju, geometricno pravilnona gricu versko sredisce akropola s templji, politicno in gos sredisce je agora, stoa (stebriscna dvorana), bulevterij ( zgradba mestnega sveta), gledalisce, odeon
Stanovanjska arh. Je skromna (vecino casa so na trgu), objekti iz lesa in opeke, ozke ne tlakovane ulice, slaba higiena
Atensja akropola—najambicioznejsi projekt v grciji, Fidija kipar vodi, prilagaja se terenu (polomleni artefakti)
Vec razlicnih templou okol, mesanje stebrnih redov , zracne stavbe in med sabo bolj oddaljene, simbol moci in ugleda mesta
Pozneje se priklicijo se mansi objekti (zakladnice grobnice, okrogla sv), pomembna arh gledalisc)
Izjemen vpliv na poznejso evr kulturo (helenisticno rimsko renesansa)
Postavljeni so temelji (steber, kapitel kolonada timpanon)
Skladnost

59
Q

Kiparstvo klasicne dobe

A

V srediscu je cloveska figura-
Prikazuje cloveski panhelenski ideal lepote
Depersionalizacija
Telo in duh sta uravnotezena, duhovna lepota in telesna kljub tezkim naporom itd
Skladnost telesnih razmerji
Anatomska pravilnost 1:7
Telo v gibanju
Kontrapost
Moski akt (bogovi heroji sportniki)
Kiparji:poliklet, fidija, miron
Fidija okrasi cel partenon (2 timpanona in zgodba o ateno, panatenjsko povorko friz, metope z gigantomahijo in kentavromahijo-alegorija atenskih zmag nad perzijjci, kazanje grske moci, kultni kip atene Patenos-hirzelefanitska podoba( iz lesa in iz polata in iz slonovine)

60
Q

Etruscanska umetnost na splosno

A

Severni del apeninskega polotoka
Paralelni razvoj z grki
280 rimska okupacija
1 st se zlijejo z njimi

61
Q

Arhitektura etruscanov

A

Gradijo monumentalne grobnice ali tumuluse in pa znacilna so se mestna obzidja z vrati
Svetisca niso ohranjena narejena so iz terakote in lesa
Nekaj razlik in sticnih tock z grskimi templji:
TEMPELJ:sirsi bol cokat, procelje s stebri ki so gladki, bogovom namenjene 3 cele, timpanon je nizek na vrhu okrasen z akroteriji iz terakote
GROBNICE:nekropole so zunaj mest skopane so v tuf oz mehko kamnino, oblikovane so kot bivalni prostori vec metrov pod zemljo , stene so poslikane
URBANIZEM:toskana je prevec hrobovita ne dobuca simetricnih shem, zato se premaknejo juzno od tima kjer gradijo mesta s pravokotnimi tlorisi, cardo, decumanus, forum, ulici dolocata lego mestnih vrat, kanalizacija in vodovod, javne vecnadstropne stanovanjske stavbe, mesto obdano s kamnitim obzidjem, poudarek na mestnih vratih, javne vecnadstropne stanovanjske stavbe

62
Q

Novosti ki jih v arh uvedejo etruscani

A

Lok, kupola, zasnova templja, zasnova mesta, kanalizacija, obok

63
Q

Kiparstvo etruscanov

A

Uporabljajo terakoto in bron
Portretni realizem in arhaicni nasmesek
Pobarvana/polihromirana tempeljska plastika in nagrobna
Zare ali kanope
Kasneje sarkifagi (kot zofe na pokrovih pa so podobe umrlih)

64
Q

Slikarstvo etruscanov

A

Stenske slikarije v grobnicah ki ga sprempljajo v posmrtno zivljenje,
Znana kraja tarquinia in cerveteri
Privilegij poslikanih grobnic ima 1-2% ljudi
Motivi so povezani z zivljenjem in smrtjo-zalovanje pojedina prizori lova plena glasbe
Svet prefinjenosti in razkosja
Bogate barve
Sproscrnist in lahkost
Pred nevtralnim ozadjem in na barvni trak (videz gibanja po brvi)

65
Q

Rimska umetnost na splosno. Obdobja in znacilnosti

A

Obdobje kraljevine 753-509
Obdobje republike 509-27
Obdobje cesarstva 27-476
Pomembna je mitologija, pojasnjuje izvor rimljaniv (zacetnik rodu enej, ustanovitelj mesta romul-utelesenje obcudovanih lastnosti vzdrzljivost, vojaska spretnost, lojalnost)
Čroanje iz 3h razlicnih izvorov:grcija (nakradejo umetnine in posnemajo na vseh nivoji), etruscani (dodajo svoje miselne predstave), italska plemena (dodajo svoje avtohtine elemente)
SINGEZA VSEH DEJAVNIKOV=rimska umetnost
Prava rimska umetnost sele od sule naprej
Pred 1st pr kr tuji umetniki
Gre za propagandno funkcijo povelicevanje zmag in skrivanje porazov
V 4 in 5 stoletju se preplete s starokrscansko umetnostjo
Pridobitve:arhitektura rimski portret historicni relief

66
Q

Rimska arhitektura

A

Dediacina grkov(osnovna shema za tempelj, steber kateremu dodajo se kompozitni steber in toskanski steber)in etruscanov (lok, obok, kupola)
Za grke je pomembna funkcionalnost, proporcionalnost in logika rimljanom pa estetika dekorativni videz (ne pazijo na cistost videza mesajo razlicne stile)
MATERIALI: opeka (zidaki, votlaki, stresniki, talne plosce), kamen kot osnovno gradivo (rustica ali poliran), les in kovinski vezni elementi (rimski beton ki je mesan z apnom peskom zemljo in opeko, za gradnjo obokov in kupol, trdno in cenejse)
Surovo jedro oblecejo s paramenti (kamen, opeka, marmor),
Zunanji zidovi krasilna vloga
Poudarek na teoriji-vetruvij ki napise 10 knjig o arhitekturi-uporabnost, trdnost, lepota sestavi tipolohijo arhitekture, razdeli glede na namen (urbanizem sakralna stanovanjska inzinirska slavilna javna)

67
Q

Urbanizem pri rimljanih

A

Starejsa mesta nastajajo spontano (ni prave sheme, nepravilen tloris)
Nova mesta so geom pravilna zgled so vojaski tabori CASTRA
Tloris:kvadrat pravokotnik
Zunaj:jarek obzidje poudarek na vratih
Notr:ulice cardo in decumanus forum stirje pravokotniki so insule, ob forumu so pomembne javne zgradbe (kurija, bazilika, tempelj..)
Pritlivne atrijske hise so domusi
Vecnadstropne hise insule
Komunalna oprema je dobra ni pa vertikalne kanalizacije, odplake v tibero
Tlakovano z debelimi kamnitimi ploscami

68
Q

Sakralna arhitektura rimljanov

A

Etruscanska zasnova in grsko stebrisce
Pravokotna in okrogla svetisca
Cascenje bogov in cesarjev
Razlime med grskim in rimskim templjem: visok podstavek, dostop do stopnisca s prednje strani, globoko stebriscno predverje, enocelicni prostor s kipom boga s trofejami , procelje okraseno le z napisi

69
Q

Javna arhitektura rimljanov

A

Prakticna in velicastna
Dejorativno in razkosno
Izraza velicino drzave in vladarja
Novi stavbni tipi
TERME (karakalove terme) najvecje stavbe v imperialnemu rimu, prostori s toplim zrakom in stoplo ter mrzlo kopel, masazni prostori, potilne kopeli, izjemni oboki kupole iz betona, razkosna notranjscina, ogravane stene in tla in zidovi (HIPOKAVST ali kurisce v klet, po votlakih se siri topel zrak pod podom)
BAZILIKA je pokrita trznica, izredno velika, vzdolzna pravokotna dvorana razdeljena na 3 ali 5 ladji (srednja jevisja in sirsa) v temenu glavne ladji polkrozna absida z kipom vladarja in sedezem za sodnika, obokan kasetiran strop iz betona in pobarvan, stene so oblozene z marmorjem tla pa z mozaikom
AMFITEATER (podvojeno grsko gledalisce) namenjeno zabavi 80.000 gledalcev, gladiatorski boji, stopnicasto dvigajoce vste sedezev, zunanjscina estetsko narejena in clenjena z arkadami in pilastri (dorski jonski korintski)

70
Q

Stanovanjsk arhitektura iz rimskih casov

A

Najvisja bivanska arh iz antike
Razlicni tipi stavb
1.vecnadstropne stanovanjse hise ali najemnisje stavbe oz insule, do 6etaz za revnejse, stojijo med ulicami in otoki, veliko tezav s pozari)
2.domusi pompejska ali atrijska hisa, tloris pravokoton, zgrajeno okoli atrija in peristila, ob ozji stranici vhod iz ceste hise so zracne in lepo okrasene
3.vila za bivanje v poletnem casu, paciljoni, vrtovi, parki, poljuben tlori, ce so se gospodarska poslopja gre za vilo rustico
4.palaca je najrazkosnejsa javna zgradba poznejse obdobje cesarstvai,po principu urbus quadrata

71
Q

Slavilna arh rimljanov

A 
Namen slavitve cesarja
Slavolok simbol rimske slave
Z 1 ali 3 polkroznimi oboki
Ob steno so prislonjeni stebri in pilastri
Venec izstopajoc nad njim pa atika
Vrh slavoloka je kip zmagovalca
Pilastri reliefi in napisi na stenah
Slavilni steber (stari vzhod, v cast vladarju, historicni relief)
72
Q

Inzinirska arhitektura rimljanov

A

KANALIZACIJA:podzemni kanali in odvajanje odplake
VIADUKT: premostitvena konsturkcija preko doline
CESTNO OMREZJE: tlakovane s kamnitimi ploscami, via appia
AKVADUKT: oskrba mesta z vodo, kanal z vodo, pod kanalom pot za nadzornike,voda iz visje lezecih oredelov, 12 akvaduktov dovaja rimu dnevno 12 milj litrov, vodni zbiralniki, nimfeji,fontane

73
Q

Kiparstvo rimljanov

A

Vpliv grske etruscanske plastike, naropane umetnin, uvozeni grski kiparji, kopije so iz kamna brez izvirne umetniske kakovosti, najvec izvirnosti v portretu in zgo reliefih
RIMSKI PORTRET: grki iscejo osebnostni tip (popoln clovek), helenisticni opuscajo idealizirano lepoto (osebna prepoznavnost), italsko-etruscanski portret (vodceni portreti na pogrebnih pokrovkah, ohranja oblicje duso)
Rimljani v republiki dajejo prednost osebnosti in propoznavnosti, lepotni kanon ni pomemben, portretni realizem, patriciji hranijo glave prednikov vecji ko je rod bol imenitni so
Cesarska doba daje prednost propagandnemu znacaju, idealizacija, cesarjeva podoba ohranja znacilne poteze, dodana elegantna prefinjenost , idealizacija po grskem zgledu
RINSKI RELIEF: zgo ali pripovedni, veliki dogodki zi rimske zgo, povelicevanje in cascenje vladarja, propagandna vloga (mitoloski) cascenje bogov, v cesarski dobi je razmah, na slavolokih, slavilnih stebrih, oltarjih

74
Q

Slikarstvo casa rimljanov

A

V kopijah hranijo grske originale
Pomebno rimsko portretno slikarstvo visoka stopnja realizma,
STENSKO SLIKARSTVO: freska in mozaik
-freska se razvije v smeri iluzionizma (vpliv na renesanso in barok), pompejansko, 4 pomoejansko slogi 1(posnema videz marmorja) 2(iluzionisticno slikarstvo, siri prostor z arhitekturnimi fantazijami in mogocni figuralni friz) 3(dekorativno, okrnjen je videz perspektive, ploskovita dekoracija, amorji) 4(cas nerona, pinakoteka ali galerija, naslikane stebske slike)
Slogovne znacilnosti st slik:iluzija upodobljenega prostora, prepricljiva telesnost, 3D dosezeno z barvno in zracno perspektivo, plasticnost risbe, sencenje, spremembe v ozracju, iluzija drugih materialov
Mozaik:tehnika iz grcije, krajsanje tal in zidov, figuralni prizori, tihozitja, pokrajine, dekorativni vzorci, vpliv na starokrsscansko umetnost in na bizantinsko
TABELNO SLIKARSTVO: fayumski portreti, lesene tablice polozene na obraz pokojnika, tehnika enkavstike (naravni pigment mesan s cebeljim voskom), izjemen realizem, zive in intenzivne barve, med avgustovo dobi in 4 stol., elementi helenisticne rimske egipcanske unetnosti
KNJIŽNO SLIKARSTVO: razvoj knjig in knj slikarstva, leta 300 zvitke razrezejo dobijo folie in te vezejo v celoto dodajo platnice=CODEX (vatikanski, Vergilij, eden najstarejsih), figure so naslikane zivljensko z naravnimi proporci, prepricljiva telesnost, obcutek globine, barvna perspektiva

75
Q

Rinska unetnost na slovenskem

A

Avgust nas prikljuci
Tabori utrdbe naselbine in mesta (emona pravilna mestna zasonova-urbis quadranta, imago mundi kot svet v malem, celaa, poetivia, atrays)
Provincialna umetnost,
Pokopalisca ob cesti izven mesta
Loceni grobovi bogatih revnih
Edikula (razkosne kapelice s podobami pokojnikov)
Forum in cesarska podoba- portretno unetnost spodbujajo helenisticni vladarji
Najkvalitetnejsi portreti v petovii (portretna busta germanika in hadrijana)
Petoviona (mitraizem-dobro zlo)

76
Q

Starokrscanska umetnost in njene splosne znacilnosti

A

NOVA VERA in nive vrednote ki zblizujejo ljudi
(Vsemogocni bog, posmrtno zivljenje, Zvelicenje po smrti, minkjivost sveta, solidarnost)
1.čas preganjanja: iz judeje se siri apostoli ucijo mlade ljudi, so oreganjani in se umikajo v katakombe (skupna podzemna grobisca)
Rimski zakon sciti svobido pogrebnega obreda
Izdbeno v tuf do 5 etaz
Lokuli za reveze odprtines ploscami s podatki
Kubijule za bogate obikane kapelice in preproste stenske poslikave, simbolicne in alegoricne prvine, lahko se jih razume kot anticne ali krscanske prvine (orgej pevec=kristus dobri pastir…ZVEZEK)
POUDAREK NA VERI ODREŠENJU IN UPANJU

77
Q

Znacilni motivi in simboli v starokrscanski umetnosti

A

Prerok jona ki ga pogoltne kit
Prerok danijel ki se resi iz levjaka
Simboli: križ, pastir (jezus), oranta(zenska z razprtimi tokami), XP(jezusov monogram) itd.

78
Q

Znacilnost starokrscanskega slikarstva predn je priznano

A

Mistika(avtorji so goreci verniki)
Brez podtobnisti
Svetle barve na beli podlagi
Temna kontura
Ni globine
Ozadje je le nakazano ni rimskega iluzionizma
Ploskovit slog
Celni pogled oseb brez premikanja
Poudarek na vsebino in enostavno
313 milanski edikt (konstantin legalizira krscanstvo (vidi angela da si kriz na obleko in zmaga vojno)
380 teodozijev edikt (edina drzavna veroizpoved, mnozicne ljudje se pokristjanjujejo, popoln razcvet krscanske umetnosti)

79
Q

Umetnost po milanskem ediktu

A

Novi vsebinski poudarki kjer je v sredini din bozji in spremljevalci (grki-idealni clovek, rim in njegovamoc)
Nasloni se na svetipisemaka dela (big pomaga prej ali slej)

80
Q

Sliakrstvo po milanskem ediktu

A

Vsebinski poudarek na zmagovitosti krscanstva in povelicevanju kristusa
Debate o jezus (mladostni golibradi-apolocni kristus, bradati-sirski tip kristusa)
Strvilni ikonografski tipi kristusa v zgodnjekrscanski umetnosti (kristus dobri pastir, kristus pantokrator, kristus sonce, kristus ucitelj itd)
Nad obliko prevlada vsebina kjer se na zacetku ohranijo rimske stilne resitve (iluzionizem,sencenje)
Lepota telesa je nepomembna
Zivljenje po smrti
Togo ploskovito celni pogled
Ni individualizma
Modra barva ozadja kjer prostor izginja
Od 4stol razvoj iluminitanih rokooisov, rocno napisana knjiga razsvetljena s sliakmi
PURPURNI ROKOOISI (brva iz polzrv)
Srebrni zlato ali crnilo

81
Q

Starokrscansko kiparstvo

A

Zgled rimske umetnosti
Isti mojtri za sarkifage kristjanov in poganov
Motivi iz sv pisma
Vsebine vecnega zivljenja odresitev duse prava vera
Naritivni prizori
Pogreznjene osebe v notranju svet
Ni vec helenisticne ljubkosti
Zamejen prostor
Reliefi na slonokoscenih izdelkih in kamnnitih sarkifagih

Umetnostna zgodovina (2 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions