Tekoče vode Flashcards
Tipi tekočih vod
- Izvir: povezava podtalne in površinske vode
- potok: manjša tekoča voda (<20m3/s)
- reka: večja tekoča voda (>20m3/s)
- ponikalnica: voda izginja v ponoru
- presihajoč vodotok
- veletok (2000m3/s)
Kaj je rečni sistem, porečje in povodje? Katera povodja imamo v Sloveniji? Od česa je odvisen odtok vode po površini?
- rečni sistem = reka + pritoki
- porečje = prispevno območje - ozemlje s katerega reka s pritoki odvaja vodo
- povodje = ozemlje, s katerega rečni sistemi odvajajo vodo
> Črnomorsko povodje (81%)
> Jadransko povodje (19%)
Odtok vode po površini je odvisen od:
- količine padavin
- evapotranspiracije
- reliefa
- geološke podlage
- rabe tal
Značilnosti vodotokov
- enosmernost vodnega toka, linearna oblika
- nestabilnost struge, strukture dna in bregov
- hierarhična organiziranost
- prostorska in časovna heterogenost
- odprtost ekosistema (povezava s terestričnimi)
- velika variabilnost med vodotoki
- prilagojenost organizmov na vodni tok
Obstojnost različnih prostorskih kategorij
- majhni delci - vsakodnevno spreminjanje
- mikro/mezohabitat - tedensko do mesečno
- habitat (brzice, tolmuni) - nekaj let
- odseki - desetletja
- sekcija - več kot 100 let
- rečni sistem - več tisočletij
Hitrost vode
Odvisna je od:
- naklona
- širine/globine vode - večje hitrosti na sredini struge, nižje hitrosti na dnu
- hrapavosti podlage
- pretoka
Raznolike hitrosti vode --> pestrost ekoloških niš, življenjskih združb - odločilen okoljski dejavnik, ki določa, kateri organizmi obstanejo Morfološke prilagoditve hitremu toku: - sploščenost - priseski - biusne niti
Substrat
- organski in anorganski delci
- ob padcu hitrosti toka pride do posedanja
- težji delci se usedejo ob hitrejšem toku
- velikost delcev in heterogenost po toku navzdol upadata
Življenjske združbe:
- kamnito dno –> perifiton, mahovi, ni makrofitov ali višjih vodnih raslin
- muljasto dno –> tudi ukoreninjeni makrofiti
Vzdolžni profil struge
- v gorskem delu potek struge določa relief
- v ravninskem predelu reka oblikuje sinusoiden rečni tok
- odsek = meander
> depozicijski del - lahko se oblikuje povratni tok
> erozijski del - max. hitrost in globina - meandiranje je dinamičen proces, ki ga sestavljajo erozija, transport in odlaganje, gradient hitrosti toka in globine vode
- brzice - plitvi deli s hitrejšim tokom
- tolmuni - globji deli s počasnejšim tokom
- brzice in tolmuni se menjajo cca na razdalji, ki je 5-7x širine vodotoka
- peščene usedline –> izmenjave brzic in tolmunov ni
Prečni prerez struge
Rečni ekosistem = struga + hipoerična cona (z vodo nasičeno območje ob ali pod strugo)
Lesnate in močvirske rastline obrežnega pasu:
- porabljajo hranila, ki se spirajo iz prispevnega območja
- zadržujejo TSS, pesticide
- povečujejo biotsko pestrost
- utrjujejo rečni breg
- zadržujejo vodo v krajini
Abiotski dejavniki longitudinalno
Rečne struge imajo tri sekcije:
- krenon
- ritron
- potamon
- vzdolž toka se zmanjšujeta velikost delcev in naklon struge
- povečuje se povprečen pretok, širina in globina struge ter relativna količina naplavin
Od česa so odvisne biološke, fizikalne in kemijske značilnosti rek?
Od:
- lateralnih vplivov
- longitudinalnih sprememb
- vertikalnih povezav
- časovnih sprememb
Reke imajo torej lateralno, longitudinalno in vertikalno prostorsko dimenzijo + časovno dimentijo –> 4D
Naravne in regulirane struge
Največje spremembe se zgodijo v:
- T vode - regulirane imajo višje T (manj osenčene)
- skrivališčih za ribe - regulirane imajo manj
- vnos CPOM - v regulirani manj
- heterogenost habitatov/ substrata - v regulirani manj
- razponu hitrosti vode - v regulirani hitrost bolj enakomerna
- globini vode v sušnem obdobju
Regulirane struge
- manjša biodiverziteta
- manjša abundanca vrst
- manjša čistilna sposobnost
Neregulirane struge
- večja naselitvena površina
- večje št. habitatov
- razvita obrežna vegetacija
