Stara vprašanja

Question 1

vrsti pismenosti in zakaj je pomembno izobraževanje za pismenost ter kdo so ciljne skupine pri posameznih vrstah

Answer 1

• analfabetska pismenost: sposobnosti branja in pisanja, nerazvite države
• funkcionalna pismenost: razvite države
• dejavniki ki vplivajo na stopnje pismenosti so ekonomski, družbeni in socialni
  V raziskavi OECD je bila ugotovljena naslednja povezava pismenosti:
• z izobrazbo anketirancev in njihovih staršev: višja izobrazba, boljše pismene
  sposobnosti;
• s socialno-ekonomskim statusom: višji status, boljše pismene spretnosti;
• s starostjo: mlajši imajo boljše pismene spretnosti kot starejši;
• s spolom: ženske so boljše v besedilni pismenosti in branju, moški v matematični in
  pogosto dokumentacijski pismenosti;
• z zdravjem: boljše pismene spretnosti pomenijo večjo osveščenost o varovanju
  zdravja, dostop do tovrstnih informacij in ustrezne zaščitne ukrepe doma ter na
  delovnem mestu;
• z zaposlitvijo: ljudje z boljšimi pisnimi spretnostmi zaslužijo bolje, zasedajo boljša
  delovna mesta in redkeje izgubijo zaposlitev;
• z delovnimi izkušnjami: za višje pismene spretnosti ne zadošča le višja stopnja
  izobrazbe, marveč so potrebne tudi ustrezne delovne izkušnje, npr. pogostost branja
  na delovnem mestu;
• s poznavanjem jezika (migranti): boljše pismene spretnosti se razvijejo na podlagi
  dobre povezanosti z jezikom in kulturo družbe;
• z vključenostjo v socialne skupnosti: zavzemanje za demokracijo, prostovoljno
  družbeno delo, vključenost v društva in skupnostne dejavnosti itd. omogoča tudi boljši
  razvoj pismenih spretnosti;
• s kulturo šol: velika pričakovanja, podpora staršev in boljša vključenost staršev v
  šolsko delo spodbuja učne dosežke ter s tem posredno tudi pismene spretnosti;
• s socialno-ekonomskim statusom družine.

Question 2

Kategorije/tipi primerjalnih raziskav in kako jih definira Reischmann

Answer 2

• tipi Reischmann:
  → poročajo o napredku področja
  → primerjajo eno ali več tem na področju andragogike v dveh ali več državah
  → se soočajo z kritično refleksijo na področju primerjalne teorije, metod in principov
  → reflektirajo in delijo izkušnje na mednarodnih raziskavah
• kategorije
  1) pripovedovalci zgodb (subjektivno, potpoisno, ni zanesljivo ali reprezentativno)
  2) poročila posameznih držav (prva stopnja PR, podatki so pomembni za druge raziskovalce ki se lotevajo kompleksnejših primerjav)
  3) poročila o različnih programih, tematsko usmerjene študije (fokus na opisu programa, institucij, organizacij v državi, manjša je možnost primerjanja z drugimi državami)
  4) jukstapozicija (zbiranje in predstavljanje podatkov iz dveh ali več držav, vendar brez posebne primerjave)
  5) primerjava (primerjanje dveh ali več držav, jasno izražene podobnosti in razlike, še ni primerjava ker mora avtor slediti strogi metodologiji)
  6) prispevki o določenem področju ali metodi (reflektirajo o različnih metodah, strategijah, konceptih mednarodne raziskave)
  7) poročila mednarodnih organizacij (UNESCO, OECD, Svetovna banka)

Question 3

Temeljni mehanizmi oblikovanja evropske politike izobraževanja (odprta metoda koordinacije)

Answer 3

• „Odprta metoda koordinacije“
  ◦ Sredstvo za implementacijo evropske izobraževalne politike
  ◦ »sredstvo širjenja najboljših praks in doseganja večje konvergence pri ključnih ciljih EU«
  ◦ Nova oblika večravninske vladavine (upravljanja)
  ▪ mehka zakonodaja (priporočila, smernice, merila uspešnosti)
  ▪ vzpostavljene mreže
  ▪ seminarji
  ▪ ekspertne skupine
  ▪ javni in zasebni strokovnjaki
• nova oblika vladavine (upravljanja)
  → mehka zakonodaja, prostovoljno in postopno izvajanje priporočil
  → instrumenti mehke zakonodaje: definiranje agende, definiranje standardov/norm/kazalnikov uspešnosti, promoviranje idej in konceptov, finančna podpora inciativam in projektom, priprava študij, usposabljanje akterjev, koordinacija in spremljanje na nacionalni/regionalni/evropski ravni

Question 4

Vzroki za neenakosti udeležbe v OP, politika držav, ranljive skupine (FIELD)

Answer 4

• 758 miljonov ljudi nima osnovne pismenosti
• IO ni deležen veliko javnega financiranja
  1) večina participacije je zaradi dela
  -> motivacija delavca, delodajalca, politike
  -> osebe ki niso zaposlene se manj vključujejo
  2) s starostjo upada participacija
  3) tisti ki so že kot mlajši bolj izobraževni so bolj verjetni da se bodo naprej vključevali v izobraževanje
  4) tisti ki so zaposleni v rutinskih fizičnih delih bojo manj sodelovali pri izobraževanju kot delavci ki delajo na zahtevnejših delovnih mestih
  -

Question 5

VŽU razvoj koncepta, tri dimenzije (seminar)

Answer 5

• tri dimenzije: ekonomska (zaposljivost, finančna blaginja, trg dela), osebna (osebni razvoj), demokratična (demokracija in socialna pravičnost)
• Vseživljenjsko učenje je dejavnost in proces, ki zajema vse oblike učenja, bodisi formalno, neformalno ali priložnostno.Poteka v različnih učnih okoliščinah, od rojstva preko zgodnjega otroštva do odraslega življenja in starosti, s ciljem izboljšanja znanja in veščin posameznikov
• RAZVOJ
• > do leta 2006 se IO in VŽU uporablja izmenično, napredek pri uresničevanju VŽU se spremlja preko kazalnikov
• > po letu 2006: se uporabljata ločeno, IO je bistveni del VŽU

Question 6

PIAAC: kaj meri in interpretacija rezultatov

Answer 6

• OECD
• Programme for the International Assessment of Adult Competences
• Raziskava PIAAC je največja mednarodna raziskava o stanju in uporabi kompetenc odraslih med 16. in 65. letom.
• katere dejavnosti, povezane z branjem, razumevanjem in pisanjem sporočil, uporabo računalnika in drugih sodobnih pripomočkov, odrasli opravljajo v vsakdanjem življenju in kako uspešni so pri tem.
• »na kakšni ravni spretnosti in kompetenc ter znanja smo« in »koliko teh sposobnosti izkoristijo delodajalci« ali »kako bi lahko te sposobnosti in zmožnosti prebivalstva še razvijali« pa tudi, »kakšen je uspeh izobraževalnega sistema« v primerjavi s potrebami trga dela.
• ponavljajoča se raziskava (5-10 let) in naj bi omogočila primerjavo spretnosti in kompetenc med državami ter merila njihovo spreminjanje v posameznih časovnih obdobjih.

Rezultati raziskave (PIAAC) kažejo na močno pozitivno povezanost med prožnimi in odprtimi kvalifikacijskimi sistemi in vrsto rezultatov na trgu dela (verjetnost zaposlitve, delo na bolje plačanih delovnih mestih)

Question 7

Titmusov metodološki okvir

Answer 7

• vključuje upoštevanje ciljev in dejstve, izbranih in zbranih podatkov, opisov, razvrstitev, identifikacije podobnosti in različnosti
• primerjalne študije so upravičene samo če vodijo k pomembnim, razumljivim, smiselnim primerjavam ne glede na namene
• predlagane stopnje:
  1) določitev glavnega cilja (splošen, širok)
  2) oblikovanje posameznih ciljev
  3) izbor podatkov ki jih želimo analizirati (odvisno od ciljev)
  4) zbiranje želenih podatkov
  5) opis, razlaga, interpretacija raziskovanega pojava v vsaki situaciji/državi
  6) razvrščanje opisov, razlag
  7) ugotavljanje, prepoznavanje, identifikacija podobnosti in razlik
  8) interpretacija podrobna razlaga podobnosti in razlik pojava med državami
• faze potekajo časovno sinhrono in ne enostavno linearno po stopnjah

Question 8

Utemelji tezo: izobraževanje je vedno politično, udeleženci se ne smejo samo prilagoditi razmeram ampak aktivno spreminjati realnost (Radikalno izobraževanje)

Answer 8

• Gramsci in Freire sta prostore kulturnih in izobraževalnih dejavnosti razumela kot prostore boja
• problematizira »samoumevna« pojmovanja tistega, kar je opredeljeno kot »realnost«, s tem, da demaskira prikrite ideologije in razširja demokratične, dialoške družbene odnose v nasprotju s konvencionalnimi, asimetričnimi odnosi, ki podpirajo in reflektirajo »legitimne » odnose moči v družbi.
• izobraževanje ni nevtralno, ampak je tesno povezano z hegemonskimi in kontra-hegemonskimi interesi znotraj določene družbe.
• boj in emancipacijo podrejenih razredov oz. zatiranih skupin izpod hegemonske dominacije vladajočega razreda oz. zatiralcev.
• kulturna in izobraževalna dejavnost pomembno vlogo tako v utrjevanju kot tudi v spreminjanju odnosov moči v določeni družbi, zlasti v zahodnih kapitalističnih družbenih formacijah. Dominantne skupine ne uveljavljajo svojo moč le s silo, ampak tudi, kar je še bolj pomembno, s pomočjo soglasja. Takšno soglasje se generira s promocijo legitimnih ideologij in družbenih odnosov, zlasti s pomočjo kulturnih in izobraževalnih dejavnosti. Oba avtorja sta prostore teh dejavnosti razumela kot prostore boja.
• Gramsci obravnava izobraževanje odraslih v kontekstu političnega delovanja delavskega razreda in razrednega boja, Freire pa poudarja ključno vlogo izobraževanja kot nenehnega procesa, ki vodi do spreminjanja družbe in posameznika.

Question 9

Field: Kako avtor utemelji glavne dela nacionalnega sistema (OŠ, pismenost, VŠ, svetovanje, ljudsko izobraževanje…)

Answer 9

- IO je širok sektor in obsega
 → osnovno IO (tuji jeziki, pismenost…)
 → liberal IO (prostočasno, hobiji…)
 → višješolska IO
 → poklicna IO in profesionalni razvoj
 → družinsko učenje
 → odprto učenje
 → podporne aktivnosti – IO usmerjanje in svetovanje

Question 10

Kako izvedemo primerjalno analizo in ravni primerjalne analize

Answer 10

• Primerjalna raziskava je raziskava usmerjena v analiziranje in interpretiranje kulturnih, družbenih, izobraževalnih, političnih in drugij pojavov v dveh ali več kontekstih
  → lahko je nacionalna ali mednarodna
• Ločimo različne vrste primerjalnih raziskav
  → med državami/regijami/občinami oz. Nacionalnimi in mednarodnim institucijami
  → skozi čas
  → med izbranimi kategorijami (spol, starost, zaposlitev, kompetence…)
• ravni primerjave
  → mega (mednarodne organizacije), makro (države, ministrstva, nacionalne agencije), mezo (izobraževalne institucije), mikro (izobraževalci odraslih, odrasli)

Question 11

Matejev učinek

Answer 11

Matejev učinek tolmači že prej opaženo zakonitost, da uspeh nudi še več priložnosti (»denar rojeva denar«), in, da se večinoma, razen v izjemnih obdobjih, razlike med bogatimi in revnimi povečujejo.

Question 12

Heterogenost v IO

Answer 12

• IO na glovalni ravni zelo raznoliko področje
  → kraj izvajanja, zahtevnostna raven, namen izobraževanja, interes politik
• pluralizem namenov:
  -> spodbujati spremembo v družbi, podpirati in vzdrževati zaželeni družbeni red, promovirati produktivnost in konkurenčnost, izboljšati osebnostno rast
• pluralizem teorij
  → liberalna, progresivna, behavioristična, humanistična, kritična, postmoderna, analitična tradicija IO
• pluralizem modelov učenja in izobraževanja odraslih
  → Knowlesov model andragogike ter McCluskyjev, Illerisov in Jarvisov model učenja in izobraževanja
  → model samostojnega učenja in izobraževanja
  → model transformativnega učenja in izobraževanja
  → model izkustvenega učenja
  → nekognitivne perspektive učenja in izobraževanja
  → perspektive učenja in izobraževanja, ki niso utemeljene v Zahodni kulturi
  → kritične, postmoderne in feministične perspektive učenja in izobraževanja

Question 13

Nameni izobraževanja v SLO, programi in institucije ki izvajajo

Answer 13

• IO delimo na:
  → poklicno izobraževanje
  → splošno izobraževanje (osebnostna rast in razvoj, kulturno zavedanje, splošne družbene potrebe)
• IO poteka kot:
  → formalno izobraževanje
  → neformalno izobraževanje →informalno/priložnostno učenje
• Kakšen je namen IO?
  -> druga priložnost
  -> dejavniki razvoja in izboljševanje človeškega kapitala
  -> dejavniki razvoja in izboljševanje socialnega in kulturnega kapitala
  -> ukrep države blaginje
• Ljudske/delavske univerze, Utžo, izobraževalni centri v podjetjih, srednje višje in visoke šole ter fakultete, izobraževalni centri pri delodajalskih organizacijah, institucije, društva, združenja, zasebne izobraževalne organizacije

Question 14

Razvoj IO skozi geografske in družbene tradicije (razsvetljenstvo, pragmatizem, proti kolonializem)

Answer 14

1. Evropa: tradicija razsvetljenstva
2. Severna Amerika: tradicija pragmatizma
3. Države v razvoju: tradicija proti kolonializma

• Evropa
  → Razsvetljenstvo: projekt ki se je razvijal v okviru moderne, zahodne, liberalne in kapitalistične nacionalne države in vzpostavil povezavo med izobraženostjo, racionalnostjo in civiliziranostjo
  → Emancipatorni projekt razsvetljenstva: reflektira upor proti zatiralskim družbenim tradicijam
  → Cilj: materialno bolj dostojno življenje ter prilagoditev na nove življenjske razmere
  → sistemi države blaginje: kot sistem poklicnega izobraževanja in kot svobodne izobraževalne aktivnosti
  → 60ta leta 20 stoletja zahodno evropske in skandinavske države vzpostavijo stabilen sistem IO ki ga organizira ali financira država (v nemčiji Bildung – holistično)
• Severna Amerika (utilitarne, svobodne, radikalne tendence v IO)
  → pragmatizem: izpostavlja vlogo posameznika pri konstrukciji lastnih izkušenj in pomenov, prizadeva si za vzpostavitev demokratičnih skupnosti, zavrača univerzalne resnice, izhaja iz interpretacije človekovih lastnih izkušenj
  → v 19 stoletju prostovoljna združenja organizirajo izobraževalne aktivnosti za odrasle te so utilitarne, svobodne ali radikalne
  → po državljanjski vojni nastanejo različna demokratična gibanja, prepletajo izobraževalno in politično akcijo
  → od 50 let 20 stoletja dalje IO razumljeno instrumentalno: služi ekonomskim interesom
  → v 60 letih proces profesionalizacije IO, tendenca po oblikovanju javne politike IO
• Države v razvoju
  → kolonializem: opredeljujejo neenakopravni odnosi, ko ena človeška skupnost uveljavi nadzor ali neposredno oblast nad drugo skupnostjo
  → izobraževalni sistemi so kopija evropskega kolonialnega obdobja
  → po osamosvojitvi države posvečajo pozornost IO: kampanje za pismenost, projekti kmetijske modernizacije
  → ključno vlogo ima UNESCO: zavzema se za razvoj modernizacije in humanizacije
  → radikalne alternative: modernizacija reproducira neenakosti in neenako porazdelitev sredstev – posledica uveljavljanja moči razvitih držav

Question 15

Nameni IO na evropski ravni, kateri in kdaj so prvi dokumenti o IO v Evropi

Answer 15

• Maastrichka pogodba 1992
  → področje dobi pravno osnovo
  → načelo subsidiarnosti: skupnost spodbuja skupne akcije in cilje vendar pri sprejemanju ukrepov ne posega v suverenost odločitev članic
  → načelo kulturne avtonomije: spoštovanje nacionalne in regionalne raznolikosti članic
  → področje prvič priznano kot področje ki je neločljiv del integracijskega procesa EU
• Maastrichtska pogodba omogoči formalne temelje za vzpostavitev izo politike
• Lizbonska strategija sprejeta 2000 (2000-2010)
  → temeljni cilj: da eu postane najkonkurenčnejše in najbolj dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu
  → odpre vrata za formiranje skupne evropske izobraževalne politike
  → neposreden poziv k modernizaciji izobraževalnih sistemov
  → vžu kot ključni dejavni gospodarskega in socialnega razvoja EU
  → večja povezanost izobraževalne politike z gospodarsko in socialno politiko
• 1996: evropsko leto VŽU
• 2000: Memorandum o VŽU
• 2002: Resolucija sveta o VŽU
• 2006: IO: Za učenje ni nikoli prepozno
• 2007: Akcijski načrt za IO: Za učenje je vedno pravi čas
• 2008: Resolucija o IO: Za učenje ni nikoli prepozno
• 2008: Sklepi sveta o IO