Spremembe V Srednjem Veku Flashcards
Fevdalizem
Posest, ki jo je senior podelil svojemu vazalu v porabo, v zameno za vojaško ali uradniško službo
Alod
Posest v neomejeni lasti
Senior
Oseba, ki je del svoje zemlje podelila drugemu
Vazal
Oseba, ki je prejela fevd in bila doža biti zvesta in pomagati seniorju
Podložniki
Kmetje z družinami, odvisni od zemjiškega gospoda,
Niso smeli zapustiti obdelovalne zemlje,
Imeli so dolžnosti do zemljiškega gospoda
Kaj je zemljiško gospostvo?
Vojaška, upravna, sodna in gospodarska enota,
Sami so pridelali vse, kar so potrebovali za življenje (=avtarkija)
Deli zemljiškega gospostva
Dominikalna zemlja: ob dvoru, obdelovali so jo dvorni hlapci, dekle, tlačani
Rustikalna zemlja: obdelovali so jo podložniki
Srenjska zemlja: skupna zemlja podložnikov in vazala; travniki, pašniki, gozdovi, itd.
Katere dajatve so morali opravljati podložniki?
Tlaka: delo na dominikalni zemlji
Velika pravda: letna dajatev v žitu za uživanje kmetije
Mala pravda: prispevek za grajsko gospodinjstvo
Desetina: dajatev za cerkev
Primščina: dodatne dajatve ob spremembi lastništva zemlje v količini 15% vrednosti kmetije
Sodna taksa
Dajatve ob posebnih priložnostih (npr. Poroka, smrt, krst)
Kako delimo tlako
Ročna: delali sami
Vprežna: s seboj vzeli živino
Neizmerjena: lahko so poklicani kadarkoli
Izmerjena: določeno število dni
Izboljšave v kmetijstvu
Mlin na veter (namesto mlina na vodo)
Oranje z voli, na roke nadomesti oranje s plugom (zaradi tega so njive bolj podolgovate in ozke), s konji (hitrejši)
Novo železno orodje (npr. Lopata, srp, kosa)
Triletno kolobarjenje
Nove poljske kulture (npr. Rž)
Triletno kolobarjenje
Več pridelka
1. Spomladanska setev ovsa, ječmena, zelenjave (stročnic), ki bo požeta pozno poleti
2. Jesenska setev pšenice, ječmena, rži, ki bo požeta zgodaj poleti
3. Zemlja v prahi (neobdelano zemljišče, na katerem se tisto leto pase živina)
Posledice izboljšav v kmetijstvu
Zaradi večje pridelave hrane naraste število prebivalcev
Del prebivalstva se lahko iz agrarne proizvodnje preusmeri v trgovino in obrt
Kolonizacija
Naseljevanje neposeljenih oz. redko poseljenih območij
Vzroki za kolonizacijo
Fevdalci so želeli čim več obdelovalnih površin (neobdelana zemlja jim ni koristila), od kolonij so imeli velike finančne koristi
Kako so pridobivali obdelovalne površine?
Krčenje gozdov, izsuševanje močvirij, regulacija rek
Vrste kolonizacije
Nižinska (10.-12. st.)
Višinska (pozni srednji vek): po tem, ko je zemlja v nižini poseljena in obdelana
Notranja: bližina prvotnih naselij
Zunanja: daleč od prvotnih naselij, znotraj tujih jezikovnih skupin
Načrtna (prevladuje)
Spontana
Agrarna
Poklicna: skupina ljudi istega poklica
Ugodnosti kolonistov
Zemljišča so dobili v dedni zakup,
zemljiški davek je bil točno določen in ni bil velik,
imeli so več osebne svobode
Posledice kolonizacije
Več obdelovalnih površin,
spremeni se podoba pokrajine,
nastajala so nova naselja,
zaradi večanja presežka se je razvil trg,
prebivalstvo je raslo,
spreminjale so se etnične meje
Antična mesta
Nastala so iz vojaških taborov,
ohranila so se iz antike,
obsegala so širšo okolico zato so se meščani ukvarjali tudi s kmetijstvom in poljedelstvom,
imeli so kanalizacijo in vodovod,
poznali so že obliko samouprave-komuno
Srednjeveška mesta
Nastala so nenačrtno, na novo,
bila so zelo nehigienična,
obsegala so samo območje znotraj obzidja, zato so se ukvarjali samo z obrtjo,
borila so se za samoupravo,
meščani so bili osebno svobodni
Vzrok za nastajanje mest
Antična mesta ob obali so se ohranila, tista v notranjosti pa so bila po preseljevanju ljudstev uničena, zato so morala nastati na novo,
glavni razlog sta bila trgovina na dolge razdalje in križarske vojne, zaradi srečevanja in izmenjave izdelkov na postojankah,
fevdalci so trgovcem in obrtnikom dali prostor za življenje in delo,
zaradi rasti prebivalstva so ga morali nekam naseliti
Kje so nastajala mesta?
V bližini gradov, kjer je obzidje mestu dalo zaščito,
ob pristaniščih,
na križiščih trgovskih poti in cerkvenih središčih, kjer so se najpogosteje srečevali ljudje
Razlika med trgom in mestom
Trg je naselje s pravico do tedenskega sejma,
mesto pa ima pravico do obzidja in mestne pravice
Mestne pravice
Osebna svoboda meščanov,
pravica do sejma in sejemskega miru,
pravica do oborožene obrambe in obzidja,
obvezne trgovske poti,
prepoved opravljanja obrti v okolici obzidja,
pravica do kovanja lastnega denarja,
tržni mir
skladiščna pravica
Skladiščna pravica
Tuji trgovci so morali določen čas blago skladiščiti v mestu,
blago so morali najprej ponuditi domačim trgovcem
Mestni sodnik
Predstavnik mestnega gospoda,
posrednik med mestnim gospodom in mestom oz. predstavniki mestnega sveta
Mestni svet
Predstavniki meščanov (običajno bogatejših meščanov-trgovcev),
nadzoroval je obrt in trgovino, skrbel za mestne finance, šolstvo, sirotišnice,…
Meščani
Obrtniki in trgovci, ki so imeli v mestu nepremičnino,
imeli so pravico sodelovanja v mestni samoupravi
Drugi prebivalci mesta
Plemstvo, duhovščina, študentje, Judje in pribegli podložniki, hlapci, dekle brez mestnih pravic
Ceh
Skupnost obrtnikov iste stroke,
nastali so zaradi moči proti konkurenci,
prvič so se oblikovali v Italiji v 12. st.
Hierarhija v cehu
Vajenci, ki so spoznavali material in se učili dela,
pomočniki, ki so delali in za to dobili plačo, da so postali mojstri so se morali dolgo usposabljati, narediti izpit in plačati pristojbino, moralo je obstajati prosto delovno mesto,
mojstri, ki so imeli trgovino in morali redno dokazovati kvaliteto svojih izdelkov
Pravila v cehu
Število vajencev, pomočnikov in vajencev je bilo določeno, zato je bil vstop v ceh zahteven,
določal je cene izdelkov in stroškov prodaje, posle s trgovci,
določali mere, težo in število izdelkov,
vsem članom je dobavljal enake surovine,
mojstrova delavnica ni smela biti večja od delavnice obrtnika iste stroke,
določil je delovni čas,
nadzoroval je oblačenje in obnašanje članov
Naloge cehov
Skrbeli so za obrambo mesta,
z denarjem so poskrbeli za vdove in sirote članov, za bolne in ostarele,
odločali so o sporih med člani
Kazni za kršenje pravil
Izguba pravice opravljanja obrti,
sramotilne in denarne kazni
Slabosti cehov
Delavnice so bile zatohle, s slabo razsvetljavo,
zaradi omejenega števila izdelkov in ker ni bilo možnosti izboljšav je bila proizvodnja zavirana,
plačilo je bilo nizko in možnost za napredovanje majhna
Ovire pri trgovanju
Slabe in nevarne poti, ropanje,
cestnine, mostnine, carine
Hansa
Stalnejša trgovska zveza severnonemških mest, s središčem v Libecku,
obvladovala je trgovino ob Severnem in Baltskem morju,
njen cilj je bil doseg samouprave
Trgovska območja
Sredozemsko: severnoitalijanska mesta, ki so trgovala z Vzhodom, izvažali so beneško steklo, južno sadje
Baltsko/Severnomorsko: Hansa, trgovali so s krznom, kožo, jantarjem, voskom, medom, žitom, lesom,…
Zahodno: Francija, Belgija, trgovali so z vinom ter suknarskimi in tekstilnimi izdelki
Osrednje nemško: Renska, Švabska zveza, trgovali so z žitom, lesom, kožo, kovinskimi izdelki
Menica
Vrednostna listina, ki je omogočila prenašanje večjih količin denarja
Pogoji za nastanek zgodnjega kapitalizma
Svobodna delovna sila, ki ni vezana na zemljo,
kapital za surovine, orodje in plačilo dela,
tržišče, ki zmore odkupiti povečano količino izdelkov
Kapitalizem
Družbeno-gospodarski red, ki temelji na kapitalu, svobodni delovni sili in tržišču
Založništvo
Lastnik kapitala je delavca na domu zalagal s surovinami in orodjem,
delo mu je plačal po vnaprej določeni ceni,
sam je ostal lastnik izdelkov, ki jih je potem prodal na tržišču.
Značilno je predvsem za tekstilno proizvodnjo,
kasneje se je uveljavilo tudi v rudarstvu (za zagon proizvodnje je bil namreč potreben kapital za črpalke, ki so črpale vodo iz rudnika)
Manufaktura
Delavnice so bile velike, proizvodni proces pa specializiran,
proizvodnja je bila ročna,
vsak delavec je bil zadolžen za posamezno fazo procesa oz. del izdelka, zato je bilo delo hitrejše in bolj kakovostno
