Spremembe V Srednjem Veku

Question 1

Fevdalizem

Answer 1

Posest, ki jo je senior podelil svojemu vazalu v porabo, v zameno za vojaško ali uradniško službo

Question 2

Alod

Answer 2

Posest v neomejeni lasti

Question 3

Senior

Answer 3

Oseba, ki je del svoje zemlje podelila drugemu

Question 4

Vazal

Answer 4

Oseba, ki je prejela fevd in bila doža biti zvesta in pomagati seniorju

Question 5

Podložniki

Answer 5

Kmetje z družinami, odvisni od zemjiškega gospoda,
Niso smeli zapustiti obdelovalne zemlje,
Imeli so dolžnosti do zemljiškega gospoda

Question 6

Kaj je zemljiško gospostvo?

Answer 6

Vojaška, upravna, sodna in gospodarska enota,
Sami so pridelali vse, kar so potrebovali za življenje (=avtarkija)

Question 7

Deli zemljiškega gospostva

Answer 7

Dominikalna zemlja: ob dvoru, obdelovali so jo dvorni hlapci, dekle, tlačani
Rustikalna zemlja: obdelovali so jo podložniki
Srenjska zemlja: skupna zemlja podložnikov in vazala; travniki, pašniki, gozdovi, itd.

Question 8

Katere dajatve so morali opravljati podložniki?

Answer 8

Tlaka: delo na dominikalni zemlji
Velika pravda: letna dajatev v žitu za uživanje kmetije
Mala pravda: prispevek za grajsko gospodinjstvo
Desetina: dajatev za cerkev
Primščina: dodatne dajatve ob spremembi lastništva zemlje v količini 15% vrednosti kmetije
Sodna taksa
Dajatve ob posebnih priložnostih (npr. Poroka, smrt, krst)

Question 9

Kako delimo tlako

Answer 9

Ročna: delali sami
Vprežna: s seboj vzeli živino
Neizmerjena: lahko so poklicani kadarkoli
Izmerjena: določeno število dni

Question 10

Izboljšave v kmetijstvu

Answer 10

Mlin na veter (namesto mlina na vodo)
Oranje z voli, na roke nadomesti oranje s plugom (zaradi tega so njive bolj podolgovate in ozke), s konji (hitrejši)
Novo železno orodje (npr. Lopata, srp, kosa)
Triletno kolobarjenje
Nove poljske kulture (npr. Rž)

Question 11

Triletno kolobarjenje

Answer 11

Več pridelka
1. Spomladanska setev ovsa, ječmena, zelenjave (stročnic), ki bo požeta pozno poleti
2. Jesenska setev pšenice, ječmena, rži, ki bo požeta zgodaj poleti
3. Zemlja v prahi (neobdelano zemljišče, na katerem se tisto leto pase živina)

Question 12

Posledice izboljšav v kmetijstvu

Answer 12

Zaradi večje pridelave hrane naraste število prebivalcev
Del prebivalstva se lahko iz agrarne proizvodnje preusmeri v trgovino in obrt

Question 13

Kolonizacija

Answer 13

Naseljevanje neposeljenih oz. redko poseljenih območij

Question 14

Vzroki za kolonizacijo

Answer 14

Fevdalci so želeli čim več obdelovalnih površin (neobdelana zemlja jim ni koristila), od kolonij so imeli velike finančne koristi

Question 15

Kako so pridobivali obdelovalne površine?

Answer 15

Krčenje gozdov, izsuševanje močvirij, regulacija rek

Question 16

Vrste kolonizacije

Answer 16

Nižinska (10.-12. st.)
Višinska (pozni srednji vek): po tem, ko je zemlja v nižini poseljena in obdelana
Notranja: bližina prvotnih naselij
Zunanja: daleč od prvotnih naselij, znotraj tujih jezikovnih skupin
Načrtna (prevladuje)
Spontana
Agrarna
Poklicna: skupina ljudi istega poklica

Question 17

Ugodnosti kolonistov

Answer 17

Zemljišča so dobili v dedni zakup,
zemljiški davek je bil točno določen in ni bil velik,
imeli so več osebne svobode

Question 18

Posledice kolonizacije

Answer 18

Več obdelovalnih površin,
spremeni se podoba pokrajine,
nastajala so nova naselja,
zaradi večanja presežka se je razvil trg,
prebivalstvo je raslo,
spreminjale so se etnične meje

Question 19

Antična mesta

Answer 19

Nastala so iz vojaških taborov,
ohranila so se iz antike,
obsegala so širšo okolico zato so se meščani ukvarjali tudi s kmetijstvom in poljedelstvom,
imeli so kanalizacijo in vodovod,
poznali so že obliko samouprave-komuno

Question 20

Srednjeveška mesta

Answer 20

Nastala so nenačrtno, na novo,
bila so zelo nehigienična,
obsegala so samo območje znotraj obzidja, zato so se ukvarjali samo z obrtjo,
borila so se za samoupravo,
meščani so bili osebno svobodni

Question 21

Vzrok za nastajanje mest

Answer 21

Antična mesta ob obali so se ohranila, tista v notranjosti pa so bila po preseljevanju ljudstev uničena, zato so morala nastati na novo,
glavni razlog sta bila trgovina na dolge razdalje in križarske vojne, zaradi srečevanja in izmenjave izdelkov na postojankah,
fevdalci so trgovcem in obrtnikom dali prostor za življenje in delo,
zaradi rasti prebivalstva so ga morali nekam naseliti

Question 22

Kje so nastajala mesta?

Answer 22

V bližini gradov, kjer je obzidje mestu dalo zaščito,
ob pristaniščih,
na križiščih trgovskih poti in cerkvenih središčih, kjer so se najpogosteje srečevali ljudje

Question 23

Razlika med trgom in mestom

Answer 23

Trg je naselje s pravico do tedenskega sejma,
mesto pa ima pravico do obzidja in mestne pravice

Question 24

Mestne pravice

Answer 24

Osebna svoboda meščanov,
pravica do sejma in sejemskega miru,
pravica do oborožene obrambe in obzidja,
obvezne trgovske poti,
prepoved opravljanja obrti v okolici obzidja,
pravica do kovanja lastnega denarja,
tržni mir
skladiščna pravica

Question 25

Skladiščna pravica

Answer 25

Tuji trgovci so morali določen čas blago skladiščiti v mestu,
blago so morali najprej ponuditi domačim trgovcem

Question 26

Mestni sodnik

Answer 26

Predstavnik mestnega gospoda,
posrednik med mestnim gospodom in mestom oz. predstavniki mestnega sveta

Question 27

Mestni svet

Answer 27

Predstavniki meščanov (običajno bogatejših meščanov-trgovcev),
nadzoroval je obrt in trgovino, skrbel za mestne finance, šolstvo, sirotišnice,…

Question 28

Meščani

Answer 28

Obrtniki in trgovci, ki so imeli v mestu nepremičnino,
imeli so pravico sodelovanja v mestni samoupravi

Question 29

Drugi prebivalci mesta

Answer 29

Plemstvo, duhovščina, študentje, Judje in pribegli podložniki, hlapci, dekle brez mestnih pravic

Question 30

Ceh

Answer 30

Skupnost obrtnikov iste stroke,
nastali so zaradi moči proti konkurenci,
prvič so se oblikovali v Italiji v 12. st.

Question 31

Hierarhija v cehu

Answer 31

Vajenci, ki so spoznavali material in se učili dela,
pomočniki, ki so delali in za to dobili plačo, da so postali mojstri so se morali dolgo usposabljati, narediti izpit in plačati pristojbino, moralo je obstajati prosto delovno mesto,
mojstri, ki so imeli trgovino in morali redno dokazovati kvaliteto svojih izdelkov

Question 32

Pravila v cehu

Answer 32

Število vajencev, pomočnikov in vajencev je bilo določeno, zato je bil vstop v ceh zahteven,
določal je cene izdelkov in stroškov prodaje, posle s trgovci,
določali mere, težo in število izdelkov,
vsem članom je dobavljal enake surovine,
mojstrova delavnica ni smela biti večja od delavnice obrtnika iste stroke,
določil je delovni čas,
nadzoroval je oblačenje in obnašanje članov

Question 33

Naloge cehov

Answer 33

Skrbeli so za obrambo mesta,
z denarjem so poskrbeli za vdove in sirote članov, za bolne in ostarele,
odločali so o sporih med člani

Question 34

Kazni za kršenje pravil

Answer 34

Izguba pravice opravljanja obrti,
sramotilne in denarne kazni

Question 35

Slabosti cehov

Answer 35

Delavnice so bile zatohle, s slabo razsvetljavo,
zaradi omejenega števila izdelkov in ker ni bilo možnosti izboljšav je bila proizvodnja zavirana,
plačilo je bilo nizko in možnost za napredovanje majhna

Question 36

Ovire pri trgovanju

Answer 36

Slabe in nevarne poti, ropanje,
cestnine, mostnine, carine

Question 37

Hansa

Answer 37

Stalnejša trgovska zveza severnonemških mest, s središčem v Libecku,
obvladovala je trgovino ob Severnem in Baltskem morju,
njen cilj je bil doseg samouprave

Question 38

Trgovska območja

Answer 38

Sredozemsko: severnoitalijanska mesta, ki so trgovala z Vzhodom, izvažali so beneško steklo, južno sadje
Baltsko/Severnomorsko: Hansa, trgovali so s krznom, kožo, jantarjem, voskom, medom, žitom, lesom,…
Zahodno: Francija, Belgija, trgovali so z vinom ter suknarskimi in tekstilnimi izdelki
Osrednje nemško: Renska, Švabska zveza, trgovali so z žitom, lesom, kožo, kovinskimi izdelki

Question 39

Menica

Answer 39

Vrednostna listina, ki je omogočila prenašanje večjih količin denarja

Question 40

Pogoji za nastanek zgodnjega kapitalizma

Answer 40

Svobodna delovna sila, ki ni vezana na zemljo,
kapital za surovine, orodje in plačilo dela,
tržišče, ki zmore odkupiti povečano količino izdelkov

Question 41

Kapitalizem

Answer 41

Družbeno-gospodarski red, ki temelji na kapitalu, svobodni delovni sili in tržišču

Question 42

Založništvo

Answer 42

Lastnik kapitala je delavca na domu zalagal s surovinami in orodjem,
delo mu je plačal po vnaprej določeni ceni,
sam je ostal lastnik izdelkov, ki jih je potem prodal na tržišču.
Značilno je predvsem za tekstilno proizvodnjo,
kasneje se je uveljavilo tudi v rudarstvu (za zagon proizvodnje je bil namreč potreben kapital za črpalke, ki so črpale vodo iz rudnika)

Question 43

Manufaktura

Answer 43

Delavnice so bile velike, proizvodni proces pa specializiran,
proizvodnja je bila ročna,
vsak delavec je bil zadolžen za posamezno fazo procesa oz. del izdelka, zato je bilo delo hitrejše in bolj kakovostno