spraševanje januar Flashcards
Nova romantika
-začetek (Francija)
2. pol. 19. stol. in zač. 20. stol.
-lepota, domišljija in sanje so jim bližje kot prazna vsakdanjost
-razvijejo se 4 literarne smeri:
nova romantika,
simbolizem,
impresionizem,
dekadenca.
Literarna smer: Nova romantika
- leta 19. stol., vrh v 80/90 letih
obnavlja romantiko
stopnjevanje značilnosti romantike
temelji na čustvenosti, poudarja lepoto,…
nasprotuje vsakdanjosti
Literarna smer: Simbolizem
-Posameznik je izjemen, ker lahko vzpostavi stik z globjo, duhovno resnico.
-Prepričanje da se za predmetnim vsakdanjim svetom skriva nekaj globjega
-Simbol: predmet, bitje -> ponazarja neko idejo
nekaj konkretnega -> abstraktnega
Literarna smer: Impresionizem - vtis
Prišel je v literaturo iz likovne umetnosti
V literaturi je čistih impresij malo, ker gre za posredne vtise
Literarna smer: Dekadenca - propad, razkroj
Zmerljivka DEKADENT je dokaz izjemnosti, izločenosti in vsakdanjosti
Zelo poudarjena individualnost, čutnost
Poudarja nenavadnost
Med družbo in individualnostjo je propad
Predstavniki lirika
Francija: Charles Baudelaire, Paul Verlain, Arthur Rimbaud, Stephane Mallarm
Predstavniki proza
Francija: Karl Huysmans
Anglija: Oscar Wilde
Švedska: August Strindberg
Predstavniki dramatika
Anglija: Oscar Wilde
Švedska: August Strindberg
Sinestezije
zamenjave čutov
C. Baudelaire - Tujec
do skrajnosti je stopnjevano nasprotje med posameznikom in stvarnostjo (Tujec zavrača svet v katerem živi)
Napisan je v obliki dialoga med izpraševalcem in tujcem.
Tema je tujstvo, osamljenost človeka, ločenega od vrednot.
Paul Verlaine življenje
Rojen v častniški družini, že kot otrok se preseli v Pariz
Opusti študij prava, posveti se književnosti
Poroči se in kmalu zakon razpade
Rimbaud - homoseksualna zveza, kasneje ga vstreli in obsojen na 2 leti zapora v Belgiji
Paul Verlaine delo
-Bardelairov oboževalec
Pesniške zbirke:
-Saturnijske pesmi
-Dobra pesem
-Romanca brez besed
Paul Verlaine: Jesenska Pesem
Iz zbirke Saturnijske pesmi - čustveno stanje sredi jesenske sivine
Pesem je otožna
Žalost, ki jo doživlja lirski subjekt je povezana z doživljanjem trenutka, s spominom na pretekle dni in z neuresničljivim hrepenenjem.
Arthur Rimbaud življenje
Rojen v častniški družini, mati ga je vzgajala v strogem religioznem okolju.
Pobegnil od doma.
Skupaj z Verlainom potujeta po Evropi, spreta se v bruslju.
Rimbaud se vrne v Pariz in postane PIRAT.
Arthur Rimbaud delo
vse je ustvaril do 20. leta
sam je objavil le eno pesniško zbirko: Obdobje v peklu/Sezona v peklu - v prozi
vse drugo je bilo objavljeno brez da bi vedel
V zbirki je objavljena tudi pesem Po vesoljnem potopu.
Po vesoljnem potopu (Rimbaud)
vse je enolično in vesoljni potop bi naj to dolgočasje spremenil
Oscar Wilde življenje
Rojen v Dublinu, oče zdravnik
Že v mladosti se je naučil klasičnih in sodobnih jezikov.
V Angliji je bil v središču družabnega življenja, ena najbolj prepoznavnih oseb v Evropi.
Homoseksualec z lordom Alfredom. (Zapor)
Umrl zaradi meningitisa
Oscar Wilde delo
Preizkusil se je skoraj v vseh vrsteh
Roman: Slika Doriana Graya
Zbirka pravljic: Hiša granatnih jabolk
V Londonu zaslovi s komedijami: Idealni soprog, Važno je imenovati se Ernest.
Drama SALOMA, prevladuje dekadenca
Oscar Wilde Saloma nastanek
želel se je uveljaviti pred fr. občinstvom
- v dekadenco lahko obleče najbolj strogo versko besedilo -> svojevrstna provokacija
enodejanka
Saloma vsebina
Zabava na Herodovem dvoru.
Herod rad vidi svojo pastorko Salomo in ji za ples obljublja karkoli. (ples 7 tančic)
Saloma si želi johanaana on jo zavrne, celo njegovo glavo, kasneje se zaljubi.
Herod ji da njegovo glavo a jo kasneje da zapreti.
Ljubezen ki temelji na nemorali, vodi v tragičen konec.
Saloma, kako različni ljudje vidijo luno.
1.Mladi Sirijec, zaljubljen v Salomo, vidi lepotico
2. Herodiadin paž, zaljubljen v Sirijca, vidi grob
3.Herod, vidi golo žensko, ker si želi, da bi mu Saloma zaplesala
4. Saloma vidi čistost, deviškost
5.Herodiada, ne vidi ničesar (luna je luna)
Moderna
-vključenost v AO, posledice
-odmik od realizma, naturalizma
-pojav moderne ne pomeni konca realizma
1899 - izid župančičeve pes. zbirke Čaša opojnosti in Cankarjeve Erotika, zbirka črtic Vinjete
Moderna predstavniki
Ivan Cankar, Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, Oton Zupančič
delovali v tajnem dijaškem društvu Zadruga (v cukrarni)
Moderna sopotniki
-pišejo v času moderne a ne moderno
Alojz Gradnik, Izidor Cankar, Zofka Kveder, Fran Govekar, Fran Milčinski.
Moderna literarne zvrsti in vrste
lirika (razpoloženjske, ljubezenske, refleksivne pesmi):
-Dragotin Kette, J. Murn A., O. Zupančič
zvrsti: gazela, sonet, glosa, svobodne oblike
epika (nacionalna, ljubezenska, socialna, družbenokratična tematika):
-I. Cankar
zvrsti: črtica, novela, redko roman
dramatika (meščansko okolje, okolje,…):
I. Cankar
zvrsti: farsa, komedija, lirska drama
Dragotin Kette življenje
- Rojen na Premu v Ilirski Bistrici
- Po smrti staršev je zanj skrbel stric
- Po maturi je šel k vojakom v Trst
Dragotin Kette delo
Večinoma piše pesmi, za mladino pripovedke, basni
Zbirka Poezije
Kettejevo pesništvo:
-klasične oblike (npr. sonet)
- zgled: Goethe, Prešeren
- Poudarjena subjektivnost
Zgodnje ali ljubljansko obdobje Kettejevega ustvarjanja
Ljubezenske pesmi so lahkotne, ljubezni tukaj ne pripisuje velikega pomena, pojmuje jo zelo neresno.
Zrelo ali novomeško obdobje Kettejevega ustvarjanja
tipična je pesem Na trgu, kjer že čuti dvojnost čutne in duhovne ljubezni.
Dragotin Kette: Na trgu
prvotni naslov: Na novomeškem trgu
Vodnjak ponazarja nedosegljivo ljubezen Angele Smola - kapljice ne dosežejo neba.
Pesem je ljubezenska izpoved, podoknica ali serenada (ljubezenska pesem - fant dekletu)
Pesnik ne govori o dekletu, temveč o sebi
Dragotin Kette: Na molu San Carlo
Nastal je po Kettejevem prihodu na Trst, zdi se da je doživel novo ljubezen(pozabil na Angelo)
Pesmi iz tega cikla sodijo med ljubezenske.
Na molu San Carlo 7. pesem
Pesnik se vozi z dekletom po morju, govori o ljubezni do hladnega nedostopnega dekleta.
Novemu dekletu pripoveduje o nekdanji ljubezni.
Bil je zelo zaljubljen a neuslisan in nesrečen.
Z družbo novega dekleta in v novem okolju želi ublažiti občutke osamljenosti.
Josip Murn življenje
Rojen v Ljubljani kot nezakonski otrok
Mati ga je dala v rejo in odšla v Trst
Franja Tavčar mu priskrbela štipendijo za študij na Dunaju
Psevdonim Aleksandrov
Josip Murn delo
pes. zbirka: pesmi in romance
1. impresionistične (malo)
življenjsko izpovedne
2.kmečke
posledica življenja in počitnic na deželi, živahnejše, opevajo kmečke praznike
- ljubezenske
posledica Murnove ljubezni (Alma), nedosegljiva
Josip Murn: Nebo, Nebo
Impresionistične pesmi
3 kitice, število verzov narašča
Murn v pesmi upodablja naravo, doživetje neskončnega prostora.
Josip Murn: Sneg
Narava je mirna, spokojna, idilična
Preteklost je pozabljena, v sneg zakopana
Prihodnost je skrivnostna, nedorečena
človekovo doživljanje narave
Josip Murn: Vlahi
so ljudje iz Laškega, godci in krošnjarji
v dolgih plaščih, sklonjenih glav, klobuki
Dogajanja ni veliko, le zunanja podoba Vlahov
pesem je razpoloženjska, pripovedna pesem z lirskimi prvinami
KMEČKA PESEM
Josip Murn: Pesem o ajdi
Kmečka pesem
Opisuje cvetoče, dišeče ajdovo polje
Kmet občuduje ajdo
Vse lepo se nekoč konča
skladnja ali sintaksa
področje jezika, kjer obravnavamo stavčne člene, kako le-te povezujemo v stavke in kako stavke združujemo v povedi.
poved
množica besed, ki so med seboj pomensko in oblikovno povezane
-najmanjša samostojna enota besedila, ki nekaj pove
Vrste povedi
enostavčne
-označujemo jih s simbolom S
večstavčne
-zložene povedi (priredne S+S, podredne S/S, soredne S…S)
Stavek
besede, zbrane okoli ene osebne glagolske oblike
Dvodelni stavki - imajo osebek in povedek
Enodelni stavki - nimajo osebka ali osebne glagolske oblike
Enodelni glagolski in neglagolski stavki
glagolski:
Dežuje. Sneži. Jasni se. Počasi se daleč pride.
neglagolski:
Zbornica. Kadilci prepovedano! Prijazen. Tonka!
Pastavek
neglagolski enodelni stavek.
V njem je lahko zvalnik, členek ali medmet
Zvalniški: GOSPA, boste prišli?
Členkov: SEVEDA, prinesel ti bom.
Medmetni: JOJ, kako boli!
Pristavek
Natančneje pojasnjuje neki stavčni člen
Pristavek je vedno del povedi (vejica)
Polstavek
Dopolni stavčni člen z novim podatkom
Vedno je del povedi
Vrste polstavkov:
Deležijski: Želeč
Deležnijski: Juha, SKUHANA…
Nedoločniški: …spraševati…
Namenilniški: Pojdi poklicat…
Stavčni členi definicija
So tisti deli stavka, ki nosijo podatke o tem kaj se dogaja, kdo/kaj to dela ipd.
Glavne/odvisne st. člene
Vprašalnice stavčnih členov
Povedek: Kaj se je zgodilo?/Kaj se dogaja?
Osebek: Kdo/kaj + povedek
Predmet: koga/česa + povedek,… (rod., daj., tož., mes., oro.) + povedek
Prislovno določilo: kje + povedek, kdaj + povedek, kako + povedek, zakaj + povedek
Slovnična povezanost stavčnih členov
Ujemanje - oblika povedka je odvisna od oblike osebka
Vezava - oblika predmeta je odvisna od povedka
primik - oblika prislovnega določila ni odvisna od povedka
Sestava stavčnih členov
Goli stavčni členi - iz ene polnopomenske besede
Zloženi stavčni členi - so iz več polnopomenskih besed
Število stavčnih členov v stavku
V stavku je vedno le en osebek in en povedek, predmetov in prislovnih določil pa je lahko več.
Povedek
stavčni člen, ki izraža dejanje, dogajanje, stanje ali lastnost
V sedanjem, preteklem, prihodnjem času
Lahko je v katerem koli naklonu
Goli povedek - osebna glagolska oblika
Zloženi povedek - ob osebni glagolski obliki je lahko še kakšna polnopomenska beseda
Zloženi povedek (2 možnosti)
- možnost:
Iz dveh delov - vez (osebna oblika pomensko nepopolnega glagola)
- povedkovo določilo (polnopomenska beseda) - možnost:
polnopomenska beseda dopolnjuje pomensko popolni glagol.
Tisti del povedka, ki dodaja podatek o tem v kakšnem stanju je kaj je povedkov prilastek.
Osebek
-stavčni člen, ki pomensko dopolnjuje povedek. Nosi podatek o tem, kdo/kaj je tisti, ki se mu prisoja neko dejanje.
-Podčrtamo z eno ravno črto
-Besede v osebku so načeloma v imenovalniku, lahko tudi v rodilniku.
Kdaj je osebek v rodilniku
-Ob zanikanem polnopomenskem glagolu biti
-Ob glagolu zmanjkati
-Če je v osebku glavni števnik od pet navzgor ali kak drug količinski izraz
Kdaj je osebek v stavku izpuščen
-Če vršilca dejanja prepoznamo iz osebne glagolske oblike v povedi
-Kadar je vršilec razviden iz okoliščin sporočanja sobesedila.
-Kadar vršilca ne želimo posebej izraziti
Sestava osebka:
Goli osebek - iz ene polnopomenske besede
Zloženi osebek - iz dveh ali več polnopomeskih besed (priredno ali podredno)
Podredno zloženi osebek
ena beseda je nadrejena (jedro), druga podrejena (prilastek)
V jedru - samostalniška beseda
V prilastku - levi prilastek
Samostalniška beseda in prislov stojita desno od jedra - desni (neujemalni prilastek)
Posebnosti pri osebku
Osebek iz dveh samostalniških besed
-Če je ena sam. b. v imenovalniku, druga pa ne - v jedru tista, ki je v imenovalniku
-Če sta obe sam. b. v imenovalniku, je jedro tista s širšim pomenom
Jedro osebka lahko ima tudi polstavčno določilo.
Predmet
Stavčni člen, ki z različnimi podatki dopolnjuje poved
navadno v njem - sam. b. ali b. zveza v neimenovalniškem sklonu, ni pa nujno
Podčrtujemo ga z dvema ravnima črtama.
Gol ali zložen; zložen je podredno ali priredno
Dilema: predmet - prislovno določilo
Če pretvorba v odvisnik ni mogoča, gre za predmet
Če se lahko vprašamo po predmetu in prisl. določilu potem gre za prisl. določilo.
Prislovna določila in vprašalnice
del stavka, ki dopolnjuje povedek s podatki o okoliščinah.
Vprašalnice:
P. d. kraja: kje, kam, od kod + povedek
P. d. časa: kdaj, koliko časa, kako pogosto + p.
P. d. vzroka: Zakaj, čemu, pod katerim pogojem + povedek
P. d. načina: kako + povedek
V prislovnem določilu je navadno prislov ali predložna zveza
Podčrtamo jih s poševnimi črtami.
Ivan Cankar - Delo
- mladostno obdobje:
pesmi - EROTIKA
novele, crtice - VINJETE - zrelo obdobje:
Dunaj, nehal pisat pesmi
Daljsa proza
Drama - pozno obdobje:
hrepenenje, spomini
cikli crtic
drama Lepa Vida
