Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

slo > spraševanje januar > Flashcards

spraševanje januar Flashcards

1
Q

Nova romantika

A

-začetek (Francija)
2. pol. 19. stol. in zač. 20. stol.
-lepota, domišljija in sanje so jim bližje kot prazna vsakdanjost
-razvijejo se 4 literarne smeri:
nova romantika,
simbolizem,
impresionizem,
dekadenca.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Literarna smer: Nova romantika

A
  1. leta 19. stol., vrh v 80/90 letih
    obnavlja romantiko
    stopnjevanje značilnosti romantike
    temelji na čustvenosti, poudarja lepoto,…
    nasprotuje vsakdanjosti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Literarna smer: Simbolizem

A

-Posameznik je izjemen, ker lahko vzpostavi stik z globjo, duhovno resnico.
-Prepričanje da se za predmetnim vsakdanjim svetom skriva nekaj globjega
-Simbol: predmet, bitje -> ponazarja neko idejo
nekaj konkretnega -> abstraktnega

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Literarna smer: Impresionizem - vtis

A

Prišel je v literaturo iz likovne umetnosti
V literaturi je čistih impresij malo, ker gre za posredne vtise

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Literarna smer: Dekadenca - propad, razkroj

A

Zmerljivka DEKADENT je dokaz izjemnosti, izločenosti in vsakdanjosti
Zelo poudarjena individualnost, čutnost
Poudarja nenavadnost
Med družbo in individualnostjo je propad

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Predstavniki lirika

A

Francija: Charles Baudelaire, Paul Verlain, Arthur Rimbaud, Stephane Mallarm

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Predstavniki proza

A

Francija: Karl Huysmans
Anglija: Oscar Wilde
Švedska: August Strindberg

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Predstavniki dramatika

A

Anglija: Oscar Wilde
Švedska: August Strindberg

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Sinestezije

A

zamenjave čutov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

C. Baudelaire - Tujec

A

do skrajnosti je stopnjevano nasprotje med posameznikom in stvarnostjo (Tujec zavrača svet v katerem živi)
Napisan je v obliki dialoga med izpraševalcem in tujcem.
Tema je tujstvo, osamljenost človeka, ločenega od vrednot.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Paul Verlaine življenje

A

Rojen v častniški družini, že kot otrok se preseli v Pariz
Opusti študij prava, posveti se književnosti
Poroči se in kmalu zakon razpade
Rimbaud - homoseksualna zveza, kasneje ga vstreli in obsojen na 2 leti zapora v Belgiji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Paul Verlaine delo

A

-Bardelairov oboževalec
Pesniške zbirke:
-Saturnijske pesmi
-Dobra pesem
-Romanca brez besed

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Paul Verlaine: Jesenska Pesem

A

Iz zbirke Saturnijske pesmi - čustveno stanje sredi jesenske sivine
Pesem je otožna
Žalost, ki jo doživlja lirski subjekt je povezana z doživljanjem trenutka, s spominom na pretekle dni in z neuresničljivim hrepenenjem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Arthur Rimbaud življenje

A

Rojen v častniški družini, mati ga je vzgajala v strogem religioznem okolju.
Pobegnil od doma.
Skupaj z Verlainom potujeta po Evropi, spreta se v bruslju.
Rimbaud se vrne v Pariz in postane PIRAT.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Arthur Rimbaud delo

A

vse je ustvaril do 20. leta
sam je objavil le eno pesniško zbirko: Obdobje v peklu/Sezona v peklu - v prozi
vse drugo je bilo objavljeno brez da bi vedel

V zbirki je objavljena tudi pesem Po vesoljnem potopu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Po vesoljnem potopu (Rimbaud)

A

vse je enolično in vesoljni potop bi naj to dolgočasje spremenil

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Oscar Wilde življenje

A

Rojen v Dublinu, oče zdravnik
Že v mladosti se je naučil klasičnih in sodobnih jezikov.
V Angliji je bil v središču družabnega življenja, ena najbolj prepoznavnih oseb v Evropi.
Homoseksualec z lordom Alfredom. (Zapor)
Umrl zaradi meningitisa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Oscar Wilde delo

A

Preizkusil se je skoraj v vseh vrsteh
Roman: Slika Doriana Graya
Zbirka pravljic: Hiša granatnih jabolk
V Londonu zaslovi s komedijami: Idealni soprog, Važno je imenovati se Ernest.
Drama SALOMA, prevladuje dekadenca

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Oscar Wilde Saloma nastanek

A

želel se je uveljaviti pred fr. občinstvom
- v dekadenco lahko obleče najbolj strogo versko besedilo -> svojevrstna provokacija
enodejanka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Saloma vsebina

A

Zabava na Herodovem dvoru.
Herod rad vidi svojo pastorko Salomo in ji za ples obljublja karkoli. (ples 7 tančic)
Saloma si želi johanaana on jo zavrne, celo njegovo glavo, kasneje se zaljubi.
Herod ji da njegovo glavo a jo kasneje da zapreti.

Ljubezen ki temelji na nemorali, vodi v tragičen konec.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Saloma, kako različni ljudje vidijo luno.

A

1.Mladi Sirijec, zaljubljen v Salomo, vidi lepotico
2. Herodiadin paž, zaljubljen v Sirijca, vidi grob
3.Herod, vidi golo žensko, ker si želi, da bi mu Saloma zaplesala
4. Saloma vidi čistost, deviškost
5.Herodiada, ne vidi ničesar (luna je luna)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Moderna

A

-vključenost v AO, posledice
-odmik od realizma, naturalizma
-pojav moderne ne pomeni konca realizma
1899 - izid župančičeve pes. zbirke Čaša opojnosti in Cankarjeve Erotika, zbirka črtic Vinjete

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Moderna predstavniki

A

Ivan Cankar, Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, Oton Zupančič
delovali v tajnem dijaškem društvu Zadruga (v cukrarni)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Moderna sopotniki
-pišejo v času moderne a ne moderno

A

Alojz Gradnik, Izidor Cankar, Zofka Kveder, Fran Govekar, Fran Milčinski.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Moderna literarne zvrsti in vrste

A

lirika (razpoloženjske, ljubezenske, refleksivne pesmi):
-Dragotin Kette, J. Murn A., O. Zupančič
zvrsti: gazela, sonet, glosa, svobodne oblike

epika (nacionalna, ljubezenska, socialna, družbenokratična tematika):
-I. Cankar
zvrsti: črtica, novela, redko roman

dramatika (meščansko okolje, okolje,…):
I. Cankar
zvrsti: farsa, komedija, lirska drama

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Dragotin Kette življenje

A
  • Rojen na Premu v Ilirski Bistrici
  • Po smrti staršev je zanj skrbel stric
  • Po maturi je šel k vojakom v Trst
27
Q

Dragotin Kette delo

A

Večinoma piše pesmi, za mladino pripovedke, basni
Zbirka Poezije
Kettejevo pesništvo:
-klasične oblike (npr. sonet)
- zgled: Goethe, Prešeren
- Poudarjena subjektivnost

28
Q

Zgodnje ali ljubljansko obdobje Kettejevega ustvarjanja

A

Ljubezenske pesmi so lahkotne, ljubezni tukaj ne pripisuje velikega pomena, pojmuje jo zelo neresno.

29
Q

Zrelo ali novomeško obdobje Kettejevega ustvarjanja

A

tipična je pesem Na trgu, kjer že čuti dvojnost čutne in duhovne ljubezni.

30
Q

Dragotin Kette: Na trgu

A

prvotni naslov: Na novomeškem trgu

Vodnjak ponazarja nedosegljivo ljubezen Angele Smola - kapljice ne dosežejo neba.

Pesem je ljubezenska izpoved, podoknica ali serenada (ljubezenska pesem - fant dekletu)
Pesnik ne govori o dekletu, temveč o sebi

31
Q

Dragotin Kette: Na molu San Carlo

A

Nastal je po Kettejevem prihodu na Trst, zdi se da je doživel novo ljubezen(pozabil na Angelo)

Pesmi iz tega cikla sodijo med ljubezenske.

32
Q

Na molu San Carlo 7. pesem

A

Pesnik se vozi z dekletom po morju, govori o ljubezni do hladnega nedostopnega dekleta.

Novemu dekletu pripoveduje o nekdanji ljubezni.
Bil je zelo zaljubljen a neuslisan in nesrečen.
Z družbo novega dekleta in v novem okolju želi ublažiti občutke osamljenosti.

33
Q

Josip Murn življenje

A

Rojen v Ljubljani kot nezakonski otrok
Mati ga je dala v rejo in odšla v Trst
Franja Tavčar mu priskrbela štipendijo za študij na Dunaju
Psevdonim Aleksandrov

34
Q

Josip Murn delo

A

pes. zbirka: pesmi in romance
1. impresionistične (malo)
življenjsko izpovedne

2.kmečke
posledica življenja in počitnic na deželi, živahnejše, opevajo kmečke praznike

  1. ljubezenske
    posledica Murnove ljubezni (Alma), nedosegljiva
35
Q

Josip Murn: Nebo, Nebo

A

Impresionistične pesmi
3 kitice, število verzov narašča
Murn v pesmi upodablja naravo, doživetje neskončnega prostora.

36
Q

Josip Murn: Sneg

A

Narava je mirna, spokojna, idilična
Preteklost je pozabljena, v sneg zakopana
Prihodnost je skrivnostna, nedorečena
človekovo doživljanje narave

37
Q

Josip Murn: Vlahi

A

so ljudje iz Laškega, godci in krošnjarji
v dolgih plaščih, sklonjenih glav, klobuki
Dogajanja ni veliko, le zunanja podoba Vlahov

pesem je razpoloženjska, pripovedna pesem z lirskimi prvinami
KMEČKA PESEM

38
Q

Josip Murn: Pesem o ajdi

A

Kmečka pesem
Opisuje cvetoče, dišeče ajdovo polje
Kmet občuduje ajdo
Vse lepo se nekoč konča

39
Q

skladnja ali sintaksa

A

področje jezika, kjer obravnavamo stavčne člene, kako le-te povezujemo v stavke in kako stavke združujemo v povedi.

40
Q

poved

A

množica besed, ki so med seboj pomensko in oblikovno povezane
-najmanjša samostojna enota besedila, ki nekaj pove

41
Q

Vrste povedi

A

enostavčne
-označujemo jih s simbolom S

večstavčne
-zložene povedi (priredne S+S, podredne S/S, soredne S…S)

42
Q

Stavek

A

besede, zbrane okoli ene osebne glagolske oblike

Dvodelni stavki - imajo osebek in povedek
Enodelni stavki - nimajo osebka ali osebne glagolske oblike

43
Q

Enodelni glagolski in neglagolski stavki

A

glagolski:
Dežuje. Sneži. Jasni se. Počasi se daleč pride.
neglagolski:
Zbornica. Kadilci prepovedano! Prijazen. Tonka!

44
Q

Pastavek

A

neglagolski enodelni stavek.
V njem je lahko zvalnik, členek ali medmet
Zvalniški: GOSPA, boste prišli?
Členkov: SEVEDA, prinesel ti bom.
Medmetni: JOJ, kako boli!

45
Q

Pristavek

A

Natančneje pojasnjuje neki stavčni člen
Pristavek je vedno del povedi (vejica)

46
Q

Polstavek

A

Dopolni stavčni člen z novim podatkom
Vedno je del povedi

Vrste polstavkov:
Deležijski: Želeč
Deležnijski: Juha, SKUHANA…
Nedoločniški: …spraševati…
Namenilniški: Pojdi poklicat…

47
Q

Stavčni členi definicija

A

So tisti deli stavka, ki nosijo podatke o tem kaj se dogaja, kdo/kaj to dela ipd.
Glavne/odvisne st. člene

48
Q

Vprašalnice stavčnih členov

A

Povedek: Kaj se je zgodilo?/Kaj se dogaja?

Osebek: Kdo/kaj + povedek

Predmet: koga/česa + povedek,… (rod., daj., tož., mes., oro.) + povedek

Prislovno določilo: kje + povedek, kdaj + povedek, kako + povedek, zakaj + povedek

49
Q

Slovnična povezanost stavčnih členov

A

Ujemanje - oblika povedka je odvisna od oblike osebka

Vezava - oblika predmeta je odvisna od povedka

primik - oblika prislovnega določila ni odvisna od povedka

50
Q

Sestava stavčnih členov

A

Goli stavčni členi - iz ene polnopomenske besede

Zloženi stavčni členi - so iz več polnopomenskih besed

51
Q

Število stavčnih členov v stavku

A

V stavku je vedno le en osebek in en povedek, predmetov in prislovnih določil pa je lahko več.

52
Q

Povedek

A

stavčni člen, ki izraža dejanje, dogajanje, stanje ali lastnost
V sedanjem, preteklem, prihodnjem času
Lahko je v katerem koli naklonu

Goli povedek - osebna glagolska oblika
Zloženi povedek - ob osebni glagolski obliki je lahko še kakšna polnopomenska beseda

53
Q

Zloženi povedek (2 možnosti)

A
  1. možnost:
    Iz dveh delov - vez (osebna oblika pomensko nepopolnega glagola)
    - povedkovo določilo (polnopomenska beseda)
  2. možnost:
    polnopomenska beseda dopolnjuje pomensko popolni glagol.
    Tisti del povedka, ki dodaja podatek o tem v kakšnem stanju je kaj je povedkov prilastek.
54
Q

Osebek

A

-stavčni člen, ki pomensko dopolnjuje povedek. Nosi podatek o tem, kdo/kaj je tisti, ki se mu prisoja neko dejanje.
-Podčrtamo z eno ravno črto
-Besede v osebku so načeloma v imenovalniku, lahko tudi v rodilniku.

55
Q

Kdaj je osebek v rodilniku

A

-Ob zanikanem polnopomenskem glagolu biti
-Ob glagolu zmanjkati
-Če je v osebku glavni števnik od pet navzgor ali kak drug količinski izraz

56
Q

Kdaj je osebek v stavku izpuščen

A

-Če vršilca dejanja prepoznamo iz osebne glagolske oblike v povedi
-Kadar je vršilec razviden iz okoliščin sporočanja sobesedila.
-Kadar vršilca ne želimo posebej izraziti

57
Q

Sestava osebka:

A

Goli osebek - iz ene polnopomenske besede
Zloženi osebek - iz dveh ali več polnopomeskih besed (priredno ali podredno)

58
Q

Podredno zloženi osebek

A

ena beseda je nadrejena (jedro), druga podrejena (prilastek)

V jedru - samostalniška beseda
V prilastku - levi prilastek
Samostalniška beseda in prislov stojita desno od jedra - desni (neujemalni prilastek)

59
Q

Posebnosti pri osebku

A

Osebek iz dveh samostalniških besed

-Če je ena sam. b. v imenovalniku, druga pa ne - v jedru tista, ki je v imenovalniku
-Če sta obe sam. b. v imenovalniku, je jedro tista s širšim pomenom

Jedro osebka lahko ima tudi polstavčno določilo.

60
Q

Predmet

A

Stavčni člen, ki z različnimi podatki dopolnjuje poved
navadno v njem - sam. b. ali b. zveza v neimenovalniškem sklonu, ni pa nujno

Podčrtujemo ga z dvema ravnima črtama.
Gol ali zložen; zložen je podredno ali priredno

61
Q

Dilema: predmet - prislovno določilo

A

Če pretvorba v odvisnik ni mogoča, gre za predmet
Če se lahko vprašamo po predmetu in prisl. določilu potem gre za prisl. določilo.

62
Q

Prislovna določila in vprašalnice

A

del stavka, ki dopolnjuje povedek s podatki o okoliščinah.

Vprašalnice:
P. d. kraja: kje, kam, od kod + povedek
P. d. časa: kdaj, koliko časa, kako pogosto + p.
P. d. vzroka: Zakaj, čemu, pod katerim pogojem + povedek
P. d. načina: kako + povedek

V prislovnem določilu je navadno prislov ali predložna zveza
Podčrtamo jih s poševnimi črtami.

63
Q

Ivan Cankar - Delo

A
  1. mladostno obdobje:
    pesmi - EROTIKA
    novele, crtice - VINJETE
  2. zrelo obdobje:
    Dunaj, nehal pisat pesmi
    Daljsa proza
    Drama
  3. pozno obdobje:
    hrepenenje, spomini
    cikli crtic
    drama Lepa Vida

slo (6 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions