Splošna vprašanja o mikrobiologiji

Question 1

Opiši pomen odkritij Louisa Pasteurja!

Answer 1

• Proučuje fermentacijo mošta,razvije postopek pasterizacije(uničenje škodljivih klic)
• odkril je povzročitelja kokošje kolere in cepivo
• uspešno cepil ovce proti antraksu z oslabljenim bacili antraks
• raziskave stekline, l. 1885 je razvil cepivo, metodo za pridobivanje cepiva so uporabljali vse do l. 1960 (iz hrbtenjače okuženih kuncev), danes pridobivajo cepivo na celičnih kulturah

Question 2

Vloga Roberta Kocha pri odkrivanju nalezljivih bolezni!

Answer 2

• Razvil gojenje bakterij na trdnih gojiščih, uporablja tehniko čistih kultur
• odkril je povzročitelja kolere (Vibrio cholerae) in tuberkuloze (Mycobacterium tuberculosis)
• postavi Kochove postulate za določanje povzročitelja bolezni

Question 3

. Kaj so Kochovi postulati?

Answer 3

• -Mikroorganizme moramo izolirati iz okuženega organizma in ga gojiti v laboratoriju v čisti kulturi
• -Čista kultura mikroorganizmov mora povzročiti bolezenska znamenja, če jo vnesemo v zdrav organizem
• -Iz okuženega organizma moramo ponovno izolirati čisto kulturo istega mikoorganizma

Question 4

Kaj so virusi in kako jih osamimo (izoliramo) iz kužnine?

Answer 4

-Najmanjši brezcelični mikroorganizmi, nimajo citoplazme ali celičnih organelov
-Nimajo lastnega metabolizma, za razmnoževanje uporabljajo metabolni sistem celic gostitelja (ne rastejo, se ne delijo, nove virusne sestavine se sintetizirajo in združijo znotraj okužene celice gostitelja - znotrajcelični paraziti)
-Velika večina virusov ima ali samo DNK ali samo RNK.
-Virusni delci se morajo združiti v popolne viruse (virione), da lahko prehajajo iz ene gostiteljske celice v drugo.
-Laboratorijsko gojenje virusov
●Osamitev virusa:
– Kužnino inokuliramo:
* V poskusne živali (redko, kadar dokaz virusa ni možen z drugimi metodami)
* Oplojena kokošja jajca (za dokaz orto- in para-miksovirusov)
* V celične kulture pojavi se citopatski učinek (CPU)
– Vrsto virusa dokažemo s spec. Protitelesi

Question 5

Opiši zgradbo virusov!

Answer 5

Zgradba je veliko bolj preprosta kot zgradba bakterij
Zrel virusni delec (vrion) sestavlja:
●GENOM (DEDNI MATERIAL VIRUSA)
-Enotna ali segmentirana
-Okrogla ali linearna molekula nukleinske kisline
-Lahko je enoverižna ali dvoverižna DNA ali RNA (nikoli obojna)
-Podvojuje se pri sintezi virusnih delcev z virusnimi encimi
●KAPSIDA (PLAŠČ)
-Proteinska lupina iz beljakovinskih podenot – kapsomere
-Ščiti in vnaša genom v celico gostitelja
-Nekateri virusi imajo samo genom, ki ga obdaja plašč. Imenujemo jih virusi brez ovojnice ali goli virusi. Pritrditvene beljakovine izstopijo iz kapside in pritrjujejo virus na občutljive celice gostitelja.
●OVOJNICA
-Obdaja kubično somerno ali vijačno somerno nukleokapsido, zato jih imenujemo virusi z ovojnico
-Vsebuje fosfolipide in glikoproteine
-Pri večini virusov nastaja iz membran gostiteljskih celic, s t.i. procesom brstenja
-Nastane iz jedrske membrane gostiteljske celice, vakuolnih membran (ki jih ovija Golgijev aparat) ali iz zunanje citoplazemske membrane
-Vsebuje tudi lastne proteine, ki se običajno razmnožijo v ovojnici kot glikoproteinski izrastki - pritrjujejo virus na receptorje občutljivih celic gostitelja

Question 6

Kako razvrščamo viruse glede na njihov genom?

Answer 6

●(+/-) dvoverižna DNA. (-) DNA se direktno prepiše v virusno mRNK (bakteriofagi, papovavirusi, adenovirusi, herpesvirusi)
●(+) DNA ali (-) DNA. Znotraj gostiteljske celice se spremeni v dsDNA in (-) DNA veriga se prepiše v virusno mRNA (parvovirusi)
●(+) RNA. (+) RNA se prevede v (-) RNA, ki se prepiše v virusno mRNK (pikornavirusi, togavirusi, kalicivirusi)
●(-) RNA. (-) RNA se prepiše v (+) RNA, ki deluje kot virusna mRNK (ortomiksovirusi, paramiksovirusi, rabdovirusi)
●(+/-) dvoverižna RNA. (+) veriga (+/-) RNA deluje kot virusna mRNK. (reovirusi)
●(+) RNA. (+) RNA se prepiše v (-) DNA (reverzna transkriptaza), ki se podvoji in postane (+/-) DNA. (-) DNA se prepiše v virusno mRNA (retrovirusi)

Question 7

Opiši razmnoževanje virusov!

Answer 7

• 1. stopnja: vezava virusa na receptorje na celični membrani
• 2. stopnja: vstopanje virusnega delca v celico
• 3. stopnja: slačenje virusa
• 4. in 5. stopnja: izgradnja virusnih sestavin (DNA v jedru, RNA v citoplazmi,virusni proteini na ribosomih v citoplazmi)
• 6. stopnja: dozorevanje (povezovanje nukl. kislin in proteinov)
• 7. stopnja: sproščanje virusnih delcev iz celice (virusi brez ovojnice), brstenje (virusi z ovojnico)

Question 8

Opiši učinke virusov na celice gostitelja!

Answer 8

Razmnoževanje virusov v okuženih celicah povzroči različne stopnje okvar in razkroj celic
●Virusni tropizem je lastnost virusov, da se razmnožujejo le v določenih celicah:
-Genetsko določena občutljivost celic in zmožnost virusov, da povzročijo bolezen
●Virokini so proteini virusa, ki ovirajo delovanje gostiteljevega imunskega sistema

Question 9

Kakšna je razlika med litično in perzistentno virusno okužbo?

Answer 9

-Uničujoče (litična okužba): Okužena celična kultura, citopatski učinek, okužba celice s herpesvirusom
-Trajne (perzistentna okužba):Virusi se v celicah neprestano razmnožujejo, celice ostanejo nepoškodovane; ko zapuščajo celice, brstijo iz celične površine in kronična okužba jeter z virusom hepatitisa C (HCV)

Question 10

Opiši dogajanje pri latentni virusni okužbi

Answer 10

Virusno razmnoževanje je nedokončano, celice ostanejo nepoškodovane, virusna nukleinska kislina se vgradi v genom ali ostane v jedru ali citoplazmi prosta. Občasni sprožilni mehanizmi aktivirajo virusni genom, nastanejo popolni virusi, sledi razkroj celice.

Question 11

Kako virusi povzročijo rakavo preobrazbo okuženih celic?

Answer 11

• DNA virusi ki povzročajo raka (papiloma, hepatitis B, Epstein-Barr)
• RNA virusi ki povzročajo raka (levkemije)
• Na celično obnašanje vplivajo na naslednje načine:
   Integracija virusnega genoma povzroči mutacije
   Virusni geni, ki vplivajo na regulacijo celice
   Spremenjeni geni, ki so jih virusi dobili pri prejšnjem gostitelju lahko povzročijo deregulacijo celice

Question 12

Opiši kako virusi vstopajo v organizem!

Answer 12

Skozi kožo (mehanične poškodbe, vbodi komarjev, klopov, ugrizi okuženih živali, okužene igle):Papovavirusi, Poksvirusi, Herpesvirusi, Flavivirusi, Rabdovirusi (steklina) in Retrovirusi (HIV)
●Sluznice dihal – kapljična infekcija: Okužbe dihal (virusi nahoda – rinovirusi; virusi influence – ortomiksovirusi; virusi parainfluence – paramiksovirusi) in Sistemske okužbe (virus mumpsa in virus ošpic – paramiksovirusi; virus varičele-zostra – herpesvirusi; virus rdečk – togavirusi)
●Sluznica prebavil – fekalno oralna infekcija:Gastroenteritisi – rotavirusi, kalicivirusi, Otroška ohromelost – enterovirusi, Hepatitisa A – virus hepatitisa A in Herpes simpleks 1, Epstein-Barr – herpesvirusi
●Sluznica spolovil:Genitalni herpes – herpesvirusi, Genitalne bradavice – papilomavirusi, Aids – HIV, Vnetje jeter – hepatitis B in C
●Očesna veznica:Vnetje oči – adenovirusi, enterovirusi
●Posteljica :Okvare možgan, oči, srca, odmrtje ali splavljenje ploda – virus citomegalije in virus rdečk (iz krvnega obtoka nosečnice preko posteljice v krvni obtok plodu)

Question 13

Kateri virusi povzročajo lokalne in kateri sistemske okužbe

Answer 13

-Lokalna okužba: Papilomavirusi (bradavice), Rinovirusi, ortomiksovirusi, koronavirusi ,Rotavirusi, kalicivirusi
-Sistemska okužba: virusi se iz vstopnega mesta razširijo v različne organe in tkiva po limfi, krvi ali živcih Herpesvirusi (iz kože v ganglije po čutilnih živcih) ,Rabdovirusi (po aksonih motornih živcev iz periferije v hrbtni mozeg in možgane)

Question 14

. Kako virusi vstopajo in kako se širijo po organizmu pri sistemskih okužbah?

Answer 14

●Virusi se iz vstopnega mesta razširijo v različne organe in tkiva po limfi, krvi ali živcih
-Limfa Þ lokalne bezgavke Þ kri (viremija)
-Kri ali živci Þ možgani ali hrbtni mozeg

Question 15

Kaj so prioni in kaj povzročajo?

Answer 15

●Prioni so beljakovinski delci
●Povzročajo prenosljive in/ali dedne nevrodegenerativne bolezni:
-Creutzfeldt-Jakobova bolezen, kuru in Gerstmann-Strausslerjev sindrom pri ljudeh
-scrapie (praskavec) pri ovcah in kozah
●So spremenjene oblike normalnih proteinov, ki jih kodira gostiteljski gen v možganih. V primeru praskavca ima normalni prionski protein pri zdravi živali alfa-spiralo v sekundarni konformaciji proteina, medtem ko ima prionski protein scrapie pri oboleli živali za sekundarno strukturo beta-trak.
●Ko prion scrapie stopi v stik z normalnim proteinom, pride do strukturne spremembe – molekula dobi obliko beta traku. Celični prionski protein ob vstopu v možgane katalizira spremembo molekule normalnega prionskega proteina v patogeno.
●Podedovane oblike so lahko posledica točkastih mutacij, zaradi katerih je prionski protein bolj dovzeten za spremembe v svoji strukturi.

Question 16

Opiši prokariontsko “baketrijsko” celico

Answer 16

-Ena krožna molekula DNK, lahko tudi manjše krožne molekule DNK – plazmidi
-Nimajo jedra, nuklearno telo (nukleoid), DNK je v citoplazmi
-Nimajo organelov, ribosomi so manjši 70S (50S in 30S podenota)

Question 17

Opiši razlike med prokariontsko in evkariontsko celico

Answer 17

Prokariontske celice:
-Ena krožna molekula DNK, lahko tudi manjše krožne molekule DNK – plazmidi
-Nimajo jedra, nuklearno telo (nukleoid), DNK je v citoplazmi
-Nimajo organelov, ribosomi so manjši 70S (50S in 30S podenota)
Evkariontske celice:
-DNK razdeljena na kromosome v celičnem jedru
-V citoplazmi so organeli (mitohondriji, kloroplasti, endoplazemski retikulum, Golgijev aparat, lizosomi, veliki ribosomi 80S (60S in 42S podenota)

Question 18

Opiši razlike med bakterijami in virusi!

Answer 18

-Bakterije:Enocelični, mikroskopski prokariontski organizmi, ki se razmnožujejo z delitvijo na dvoje (binarna fisija). Nukleinska kislina je DNK in RNK, nimajo jedra, imajo trdo celično steno razmnožujejo se znotraj in tudi zunaj celice so večje kot virusi.
-Virusi:Najmanjši brezcelični MO, nimajo citoplazme ali celičnih organelov, Nimajo lastnega metabolizma, za razmnoževanje uporabljajo metabolni sistem celic gostitelja (ne rastejo, se ne delijo, nove virusne sestavine se sintetizirajo in združijo znotraj okužene celice gostitelja -znotrajcelični paraziti);Velika večina virusov ima ali samo DNK ali samo RNK in Virusni delci se morajo združiti v popolne viruse (virione), da lahko prehajajo iz ene gostiteljske celice v drugo, nimajo trde celične stene.

Question 19

Opiši velikost in oblike bakterij!

Answer 19

 Dolžina 0,3 – 20 mm, premer cca 1 mm
 Oblika:
 koki (kroglasta)
 bacili (paličasta)
 kokobacili (vmesna oblika)
 spirili (ukrivljena – spirohete)
 korinebakterije (urejene v skupine)
 streptokoki, pnevmokoki (povezane v verižice)
 stafilokoki (tvorba grozdastih skupin)
 mikobakterije (razvejane paličaste bakterije)
 streptomicete (micelijem podobne strukture)

Question 20

Opiši velikost in oblike virusov!

Answer 20

 Velikost:20-300 nm
 Oblika:
 Vijačno somerni (spiralni) virusi so sestavljeni iz nukleinske kisline, ki jo obkroža votel proteinski cilinder ali kapsida in ima vijačno (spiralno) strukturo.
 Kubično somerni (poliedrični) virusi so sestavljeni iz nukleinske kisline, ki jo obkroža poliedrična (večstranska) lupina ali kapsida, običajno v obliki ikozaedra (dvajseterca).
 Virusi z ovojnico so sestavljeni iz nukleinske kisline, ki jo obkroža vijačno somerno ali kubično somerno jedro in jo prekriva ovojnica.
 Kompleksni (binalni) virusi niso ne vijačno somerne ne kubično somerne oblike; so pleomorfni (nepravilno oblikovani) ali kompleksnih struktur.

Question 21

Katera barvila uporabljamo za barvanje bakterij po Gramu in katere bakterije se obarvajo vijolično oz. rdeče?

Answer 21

• Metilviolično barvilo obarva violično gram pozitivne bakterije (Streptococcus pyogenes, Streptococcus pneumoniae, Staphylococcus aureus, Enterococcus faecalis,Clostridium species)
• Safranin obarva rdeče gram negativne bakterije (Salmonella species, Shigella species, Neisseria gonorrhoeae, Neisseria meningitidis, Haemophilus influenzae, Escherichia coli)

Question 22

Kako je zgrajena bakterijska celica?

Answer 22

 Celična membrana – citoplazemska membrana (selektivno prepustna)
 Celična stena (obdaja citoplazemsko membrano)
 Strukture v citoplazmi (nukleoid, plazmidi, transpozoni, ribosomi, endospore)
 Strukture izven celice (bički, pilusi)

Question 23

Opiši zgradbo in vlogo bakterijske citoplazemske membrane!

Answer 23

 Obdaja bakterijsko citoplazmo, leži pod celično steno
 Poltekoči dvosloj fosfolipidov z umeščenimi proteini, selektivno prepustna: Voda, raztopljeni plini (ogljikov dioksid, kisik) in lipofilne molekule lahko prehajajo s prosto difuzijo, preko majhnih por (0,8 nm).
 Vse ostale molekule pa potrebujejo transportne sisteme
 Vloga:Selektivna prepustnost in aktivni transport, Elektronski prenos in oksidativna fosforilacija pri aerobnih bakterijah, Prenos bakterijskih hidrolitičnih encimov v okolico, Prostorska organizacija multiencimskih skupkov za gradnjo DNK, citoplazemske membrane in bakterijske stene, Receptorska funkcija za signale iz okolice.

Question 24

Kako poteka transport snovi skozi citoplazemsko membrano bakterijske celice

Answer 24

 Membranski proteini (permeaze) specifično vežejo snovi in jih prenašajo skozi membrano
 Pasiven prenos – difuzija v smeri manjše konc. snovi
 Aktiven prenos – v smeri večje konc. snovi, porablja energijo)

Question 25

Kako je zgrajena bakterijska celična stena

Answer 25

 Trdno ogrodje iz polimera peptidoglikana:
 Preprečuje lizo celic zaradi osmotskega tlaka
 Izmenično povezane molekule N-acetilglukozamina in N-acetilmuraminske kisline
 Posamezne polisaharidne molekule so s kratkimi peptidi povezane v trdno mrežo, ki ovija bakterijsko celico (Gram poz. – več plasti, do 40; Gram neg. – enojna ali dvojna plast)

Question 26

Opiši zgradbo in vlogo celične stene pri Gram pozitivnih bakterijah

Answer 26

 Poleg peptidoglikana je v steni še teihoična kislina:
 Lipoteihoična kislina, ki je kovalentno povezana z glikolipidi citoplazemske membrane
 Teihoična kislina ovija peptidoglikan in je pomembna za pritrjevanje na gostiteljeve celice, proti njej nastajajo protitelesa

Question 27

Opiši zgradbo in vlogo celične stene pri Gram negativnih bakterijah

Answer 27

 Vsebuje 2 dodatni plasti, ki navzven obdajata peptidoglikan:
 Zunanja membrana: lipidni dvosloj s proteini, vsebuje porine, ki omogočajo prehranjevanje in lipopolisaharide (LPS ali endotoksin), ki imajo toksične učinke in so pomembni antigeni (antigeni O)
 Periplazemski prostor: vezani proteini za različna hranila (aminokisline, sladkorje, vitamine), hidrolitični encimi in encimi za inaktivacijo antibiotikov – npr. b-laktamaze

Question 28

Kaj je bakterijska kapsula in kaj bakterijska spora

Answer 28

 Bakterijska kapsula: Zunajcelični polisaharidni sloj, ki tesno, kompaktno obdaja bakterijo, tvori biofilm – tvorbo imenujemo glikokaliks. Ščiti bakterijo pred protitelesi in fagocitozo, tako poveča invazivnost in patogenost
 Spora: je metabolno neaktivna celica. Do sporulacije pride v neugodnih življenjskih razmerah zaradi pomanjkanja hranil. V citoplazmi ima ohranjen celoten genom. Navzven je obdana z debelo in trdno steno, je zelo odporna na izsušitev, vročino, kemikalije. V ugodnem okolju se iz nje ponovno razvije metabolno aktivna bakterija. Sore so značilne za rodova Bacillus in Clostridium

Question 29

Kdaj pride do sporulacije in kdaj do germinacija bakterij

Answer 29

 Do sporulacije pride v neugodnih življenjskih razmerah zaradi pomanjkanja hranil
 Do germinacije pride ko je bakterij v ugodnem okolju, ki omogoča njeno preživetje

Question 30

Kaj je spora

Answer 30

Spora je metabolno neaktivna celica. V citoplazmi ima ohranjen celoten genom in navzven je obdana z debelo in trdno steno. Je zelo odporna na izsušitev, vročino, kemikalije. Značilno za rod Bacillus in Clostridium

Question 31

Opiši strukture, ki se nahajajo na površini bakterijske celice

Answer 31

 Bički- flageli: služijo bakterijam za gibanje, orientacija je odvisna od dražljajev- usmerjeno gibanje. Razvrščeni so različno.
 Pilusi, fimbije: vlakna na površini Gram negativnih bakterij, krajši služijo za priterjevanje na eitelij daljši konjugacijski pili (F ali sex sili) so pa spolni pilusi za izmenjavo genov med bakterijami.

Answer 32

Kaj je kemotaksa

Answer 33

Kemotaksa je usmerjeno gibanje bakterije glede na koncentracijo snovi.

Question 34

Opiši sestavo in funkcije bakterijske citoplazme

Answer 34

 Sestava: 80% citoplazme predstavlja voda. Ostale sestavine so nukleinske kisline (DNA in RNA), proteini, aminokisline, ogljikovi hidrati, lipidi, anorganski ioni in nizko molekularne snovi. Tekoči del citoplazme se imenuje citosol. Nekatere bakterije proizvajajo inkluzijska telesca, ki opravljajo specifične funkcije.
Funkcije: Bakterije izločajo eksoencime, ki hidrolizirajo makromolekule zunaj celice, ki lahko potem vstopajo v celico. V citoplazmi poteka večina bakterijskega metabolizma- katabolizem in anabolizem- te reakcije kontrolirajo endoencimi. Citoplazma vsebuje tudi spiralne aktinu podobne proteine, ki skupaj s celično steno sodelujejo pri vzdrževanju celične oblike

Question 35

Opiši bakterijski nukleoid in njegove funkcije

Answer 35

Nukleoid je dolga molekula dvovijačne DNA, ki je pri mnogih bakterijah v obliki enega krožnega kromosoma. Se ne deli z mitozo. Ko bakterija zraste do polne velikosti, se novo nastali kromosomi ločijo. Ker so bakterije haploidi, se razmnožujejo samo aseksualno in torej ni mejoze. Kromosom je običajno dolg 1000 µm in vsebuje približno 3500 genov. DNA topoizomeraze so encimi, ki so odgovorni za razvijanje, podvajanje in zvijanje molekule DNA .
Funkcija: Nukleoid predstavlja genetski material bakterijske celice. Transkripcija, translacija.

Question 36

Kaj so plazmidi in njihova vloga

Answer 36

Poleg nukleoida imajo bakterije pogosto tudi plazmide. Vsebujejo običajno med 5-100 genov.
Niso nujno potrebni za normalno bakterijsko rast, lahko pa nudijo bakteriji prednost v
določenih rastnih okoljih.
Zgradba: krožna dvoverižna DNA molekula, ekstrakromosomalna
Funkcija: nosijo zapis za proteine, ki jih ne kodira nukleiod. R-plazmid nekaterih Gram negativnih bakterij vsebuje gene za produkcijo konjugacijskega pilusa in antibiotično rezistenco. Geni za nekatere eksotoksine in enterotoksine so tudi na plazmidih

Question 37

Opiši vlogo plazmidov in transpozonov

Answer 37

 Vloga plazmida: nosijo zapis za proteine, ki jih ne kodira nukleiod. R-plazmid nekaterih Gram negativnih bakterij vsebuje gene za produkcijo konjugacijskega pilusa in antibiotično rezistenco. Geni za nekatere eksotoksine in enterotoksine so tudi na plazmidih.
 Vloga transpozonov: nosijo zapis za rezistenco na antibiotike in na obeh koncih zapis za encim transpoazo. Transpoaza katalizira izrezovanje in zlepljanje DNA med transpozicijo. So torej sposobni samoizrezovanja iz bakterijskega nukleoida ali plazmida in vstavljanja v drugi nukleoid ali plazmid in s tem prispevajo k prenašanju rezistence na antibiotike med bakterijsko populacijo.

Question 38

Opiši zgradbo in funkcijo bakterijskih ribosomov

Answer 38

• Zgradba: Ribosomi so sestavljeni iz ribosomalne RNA (rRNA) in proteinov. Sestavljeni so iz dveh podenot z gostoto 50S in 30S (Svedbergova enota). Obe podenoti se združita med sintezo proteinov in tvorita 70S ribosom, ki meri prbl. 25 nm. V bakteriji se nahaja do 15000 ribosomov.
• Funkcija: Na ribosomih poteka sinteza proteinov. Ribosom sprejme in prevede gensko “navodilo” v specifičen protein. Med sintezo proteinov se mRNA pritrdi na 30S podenoto, tRNA, ki nosi aminokislino pa se pritrdi na 50S podenoto.

Question 39

Opiši faze rasti oz. razmnoževanja bakterij

Answer 39

Rast in razmnoževanje poteka v štirih fazah:
I. Faza prilagajanja – 1-4 ure (bakterije se prilagajajo, sintetizirajo encime, se povečajo)
II. Faza logaritemske rasti (število bakterij narašča eksponencialno s časom do ~109), v tem času so občutljive za delovanje antibakterijskih snovi
III. Stacionarna faza (upočasnjena rast, prirastek je enak odmiranju celic, celice se spremenijo morfološko in fiziološko)
IV. Faza odmiranja (propadanje bakterijskih celic, razkroj, nekatere v tej fazi sporulirajo in preživijo)

Question 40

Katere lastnosti so pomembne pri identifikaciji bakterij

Answer 40

Zgradba bakterijske stene, morfološke lastnosti, ugotavljamo encime dihalne verige, fermentacija sladorjev, ugotavljanje baterijskih proteinov, analiza genoma.
Najprej dokažemo,da preiskovalna bakterija spada v družino enterobakterij.
Določimo vrsti,včasih tudi podvrsto

Question 41

Razloži izraze, ki so povezani z mikrobno patogenezo

Answer 41

• Patogenost: je sposobnost bakterij, da povzročijo bolezen.
• Virulenca: Stopnja patogenosti pa je virulenca, ki jo izražamo s št. bakterij, ki povzročajo bolezen pri polovici poskusnih živali.
• Okužba (infekcija): Je vdor mikroba v telo, kjer se razmnožuje povzroča okvare tkiv, organov, razvoj bolezenskih znakov. Na izid okužbe vplivata bakterijska patogenost in gostiteljeva odzivnost.
• Klicenoštvo: stanje pri zdravem osebku, ki nosi v sebi in izloča bolezenske klice
• Simptomatska: bolezenski znaki /asimptomatska okužba: Okužba brez bolezenskih znakov
• Oportunistična okužba: komenzalne bakterije so pogojno patogene (zmanjšana odpornost, pomanjkljiv imunski odziv).

Question 42

Razloži izraze, ki so povezani z okužbo in širjenjem nalezljivih bolezni

Answer 42

• Vertikalen prenos: Prenos s staršev na potomce, npr. preko placente, mleka.
• Horizontalen prenos: Prenos med osebki iste vrste.
• Bakteriemija: Invazija v gostiteljeve celice in tkiva; največkrat s krvjo; prisotnost bakterij v krvi (sepsa).

Question 43

Kakšen je pomen normalne mikrobne flore pri človeku

Answer 43

• Koristijo človeku: Uspešno tekmujejo za mikrookolje s patogenimi bakterijami, v črevesju proizvajajo vitamin K, ki pomaga pri absorpciji hranil.
• Lahko škodijo človeku: če jim je omogočen neoviran prodor v tkiva in krvni obtok, lahko postanejo patogeni (zobni karies, abscesi, bakterijski endokarditis, druge infekcijske bolezni).
• Je s človekom v komenzalnem sožitju: ne škodi in niti ne koristi.

Question 44

Kaj je biofilm in kakšen je njihov pomen pri okužbah

Answer 44

Bakterijska kolonizacija trdih površin; nastane večplastna obloga iz bakterij, ki so izločile na površje zaščitni polisaharidni matriks (glikokaliks) - zaščitene pred delovanjem antibiotikov in fagocitov. Poleg zaščitne vloge ima pomembno vlogo pri zadrževanju hranilnih snovi, potrebnih za vzdrževanje in širjenje biofilmov. Gladke stene krvnih žil preprečujejo kolonizacijo, poškodba endotelija (npr. ateroskleroza) pa ustvari pogoje za pritrditev bakterij.Vsadki (npr. Srčne zaklopke) in katetri- nastanek biofilma- pogosto vzrok bolnišničnih okužb, tudi seps v intenzivnih bolnišničnih oddelkih

Question 45

Kakšne so razlike med eksotoksini in endotoksini

Answer 45

• Eksotoksini: beljakovine, ki jih izločajo žive bakterije
  Endotoksini: lipopolisaharidne sestavine bakterijske stene, ki se sprostijo ob odmiranju

Question 46

Kateri so osnovni načini delovanja bakterijskih eksotoksinov na celico

Answer 46

4 vrste glede na mehanizem delovanja:
* Preprečijo sintezo beljakovin v celici (toksini A-B)
* Poškodujejo citoplazemsko membrano (citolizini)
* Ovirajo prenos živčnega signala v sinapsah in motoričnih ploščicah (nevrotoksini)
* Delujejo kot superantigeni (pirogeni toksini)

Question 47

Kako delujejo citolizini? Opiši primer

Answer 47

Delujejo na celično citoplazemsko membrano, jo poškodujejo ali spremenijo njeno prepustnost Þ razkroj- liza celice:
* Encimske beljakovine: fosfolipaze (hidrolizirajo fosfolipide v c. membrani.
* Strukturne beljakovine: se vgradijo v celično membrano, oblikujejo pore, skozi katere vdira voda v celice- prenapolnjena celica poči
Primer: Clostridium perfringens- povzroča plinsko gangreno. Toksin alfa razkraja mišične in vezivne celice (nekroza) in uničuje reitrocite (hemoliza) in levkocite. Deluje na fosfolipide (lecitin), imenujemo ga tudi lecitinaza oziroma fosfolipaza C.

Question 48

Kako delujejo nevrotoksini? Opiši primer

Answer 48

Delujejo na živčne celice, po lastnostih podobni toksinom A-B
Primer: Clostridium tetani-Toksin potuje po živcih v CŽS Þ blokira sproščanje nevrotransmitorjev (glicina in GABA) iz inhibicijskih internevronov; izostanek zaviranja povzroči čezmerno vzburjenje motoričnih nevronov Þ povečan mišični tonus in spastično krčenje mišic. Krči prečnoprogastih mišic, zadušitev zaradi krčev dihalnih mišic.

Question 49

Opiši sindrom toksičnega šoka! Kaj ga povzroča?

Answer 49

-Sindrom toksičnega šoka (TSS) povzroča Staphylococcus aureus, ki izloča toksin TSST-1 Þ povišana telesna temperatura, padec krvnega tlaka, odpoved organov Þ smrt.
-Sindrom podoben toksičnemu šoku (TSLS) povzroča Streptococcus pyogenes, ki izloča toksine SpeA, SpeB, SpeC; nastane zaradi streptokokne okužbe rane, znaki enaki kot pri TSS, smrtnost je 10X večja (streptokoki vdrejo v kri, nastopi bakteriemija in toksemija)

Question 50

Opiši delovanje endotoksinov!

Answer 50

• Endotoksično delovanje imajo sestavine membrane:Gram negativne bakterije (lipopolisaharidi (LPS), teihoična kislina) in Gram pozitivne bakterije
• LPS v krvnem obtoku povzroči sproščanje biološko aktivnih citokinov, sledi buren sistemski odziv Þ klinična oblika sepse, septični šok- prizadetost krvnega obtoka, padec krvnega tlaka, odpoved organov, ogroženo življenje

Question 51

Kaj je septični šok in katere bakterije ga lahko povzročijo

Answer 51

Septični šok- prizadetost krvnega obtoka, padec krvnega tlaka, odpoved organov, ogroženo življenje
Septični šok povzročajo:
* E. coli, Klebsiella spp., Enterobacter spp., Pseudomonas aeruginosa, Neisseria meningitidis, Staphylococcus aureus in epidermidis, Streptococcus pneumonie in pyogenes
* Pogosto v bolnišnicah na intenzivnih enotah- kateterska sepsa (okuženi venski katetri), imunska oslabelost pri raku, aidsu, zdravljenju z imunosupresivnimi zdravili; se širi zaradi odpornosti bakterij na antibiotike

Question 52

Katere celice sodelujejo v imunskem odzivu na okužbo

Answer 52

• Fagociti (nevtrofilci, makrofagi): bakterije požirajo in znotraj celice razgradijo.
• Limfociti B: prepoznajo tujke s specifičnimi receptorji, se odzovejo z izločanjem protiteles, ki se specifično vežejo s tujkom.
• Limfociti T: prepoznajo tuje molekule na celicah lastnega organizma.
• Celice naravne ubijalke: pomembne so za unčevanje celic okuženih z virusi v začetnih fazah okužbe ter rakastih in transplantiranih celic.

Question 53

Kaj je vnetje in kakšen je njegov pomen pri okužbah

Answer 53

Vnetje je nespecifični odgovor organizma na vdor mikrooorganizmov v telo. Vdor mikrobov skozi kožo ali sluznice povzroči večjo prekrvavljenost tkiva. Aktivacija proteinov komplementa sproži nastanek mediatorjev. Mediatorji povzročijo vazodilatacijo, večjo prepustnost kapilar (HISTAMIN, BRADIKININ) → prehod protiteles, proteinov komplementa; draženje bolečinskih živčnih končičev. Klinično se učinki kažejo: Pordelost,Oteklina (edem) in bolečnost vnetega dela.
Mediatorji vnetja: HISTAMIN, BRADIKININ, LEVKOTRIENI in PROSTAGLANDINI: vplivajo na gibanje in metabolizem belih krvnih celic, povzročijo agregacijo trombocitov, povišajo telesno temperaturo (delujejo na center v možganih).

Question 54

Opiši vlogo obrambnih celic pri naravnem imunskem odzivu!

Answer 54

• Fagociti: so obrambne celice, ki tujke požrejo (fagocitirajo, podobno kot enostavni enoceličarji), znotrajcelično jih ubijejo in razgradijo. Tujke prepoznajo glede na lastnosti bakterijskih površin ločijo med njimi in lastnimi celicami (električni naboj, hidrofilnost oziroma hidrofobnost). Z receptorji, ki prepoznajo sladkorje (lipopolisaharide, peptidoglikane) na površinah mikrobov. Najbolj pomembni so: NEVTROFILCI in MONONUKLEARNI FAGOCITI.
• Bazofilci in mastociti: Iz kostnega mozga pridejo v kri. Bazofilci po nekaj tednih odmrejo, mastociti se naselijo v tkivih, največ okrog žil in živcev. Na celični membrani imajo receptorje Fc za IgE, nanje se vežejo protitelesa IgE z vezanim antigenom, aktivirane celice izločajo biološko aktivne molekule (histamin, heparin), posledica je REAKCIJA TAKOJŠNJE PREOBČUTLJIVOSTI ali ALERGIJSKA REAKCIJA.
• Eozinofilci: Njihova koncentracija se poveča v krvi pri parazitskih okužbah. Na membranah imajo Fc za IgG in IgE.

Question 55

Opiši vlogo komplementnega sistema pri naravnem imunskem odzivu

Answer 55

 Naravna imunost: Uničuje povzročitelje bolezni pred nastankom specifičnega imunskega odziva in po njem. Beljakovine komplementa se sintetizirajo v jetrih, deloma v epitelijskih celicah in monocitih.
 Ugodni učinki: Ubijanje povzročiteljev, odstranjevanje imunskih kompleksov, pomoč in pospeševanje protitelesnega imunskega odziva.
 Neugodni učinki: Aktivacija komplementa pri septikemiji s po Gramu negnegativnimi bakterijami, po obsežnih nekrozah, po miokardnem infarktu, pri opeklinah, avtoimunosti.
 Klinični pomen: Pri pomanjkanju posameznih beljakovin komplementa se pojavijo klinična znamenja avtoimunskih bolezni (sistemski eritematozni lupus ali drugi).

Question 56

Opiši primarni in sekundarni imunski odziv

Answer 56

• Primarni imunski odziv se začne z zakasnitvijo, ki je potrebna za ekspanzijo specifičnega klona. Prvi stik – primarni imunski odziv, po nekaj dneh do tednih.
• Sekundarni imunski odziv je hitrejši in močnejši- odzovejo se specifični kloni limfocitov, ki so že nastali med primarnim odzivom. Ponoven stik z enakim antigenom- sekundarni (anamnestični) imunski odziv, hitrejši in močnejši od primarnega.

Question 57

Kje poteka pridobljeni imunski odziv? Katere obrambne celice pri tem sodelujejo

Answer 57

Pridobljena (specifična, adaptibilna) imunost. Se pojavi z zakasnitvijo, vzpostavi se imunski spomin, ponoven vdor enakih tujkov sproži hitrejši in močnejši odziv. Celice, ki sodelujejo so imunoglobulini.

Question 58

Kaj so imunoglobulini, katere poznaš in kakšna je njihova vloga pri okužbah

Answer 58

Protitelesa so imunoglobulini in njihova naloga je da tuje snovi naredijo telesu neškodljive. So snovi ki se tvorijo v krvi ali tkivih kadar tuja snov (antigen) pride v telo.
Poznamo: IgG, IgM, IgA, IgE, IgD
-IgG: jih je cca 70%, prehajajo skozi placento, ščitijo plod, imajo 2 vezišči za antigen
-IgM: sestavljena iz 5 enakih podenot, posamezna enota je enaka IgG imajo 10 vezišč za antigen, nastajajo že pri plodu, ne prehajajo skozi placento (določamo jih pri ugotavljanju prenatalnih okužb)
-IgA: v dimerni obliki, se veže na tuje molekule na površini sluznic, ovira vdor (dihala, prebavila), odporni proti proteazam mikrobov
-IgE: iz 2 lahkih in iz 2 težkih verig, imajo 2 vezišči za antigen, izločajo ga plazmatke v sluznicah črevesja in dihal aktivni so pri alergijah in parazitskih okužbah
-IgD: v limfocitih B, omogočajo njihovo diferenciacijo po aktivaciji z antigeni

Question 59

Kaj so preobčutljivostne reakcije in katere tipe poznaš

Answer 59

Gre za vnetni proces, ki ga sproži imunska reakcija, ki pa ni smiselna- organizmu bolj škoduje kot koristi.
* Reakcije tipa 1- alergije (astma, anafilaktični šok)
* Reakcije tipa 2- citotoksičnost (fetalna eritroblastoza, avtoimune hemolitične anemije)
* Reakcije tipa 3- povzročajo imunski kompleksi (sistemski eritematozni lupus, glomerulonefritisi, nodozni eritem)
* Reakcije tipa 4- povzročajo limfociti T (kontaktni dermatitis, zavrnitev presadka, tuberkulinska reakcija)

Question 60

Rezistenca bakterij na antibiotike je lahko prirojena ali pridobljena. Opiši

Answer 60

 Prirojena rezistenca:
 Bakterije nimajo tarčnih mest za antibiotike
 Z značilno sestavo celične stene preprečujejo antibiotikom prodor do tarčnega mesta delovanja
 Rod Mycoplasma je naravno odporen proti penicilinom – nimajo celične stene
 Bakterijske vrste, ki same ne sintetizirajo folne kisline niso občutljive na sulfonamide (enterokoki, laktobacili)
 Polienski antibiotiki delujejo samo na glive- vežejo se na sterole, ki so v citoplazemski membrani gliv

 Pridobljena rezistenca (kodirajo jo geni v nukleoidu ali plazmidu):
I. Encimska razgradnja antibiotika
II. Sprememba tarčnega mesta (receptorja) za antibiotik
III. Nepropustnost oziroma zmanjšana prepustnost membrane za antibiotik
IV. Sprememba presnovne poti na katero deluje antibiotik
V. Aktivno izčrpavanje antibiotika iz bakterijske celice z aktivnim prenosom

Question 61

Opiši bolezni, ki jih povzročajo glive

Answer 61

Večinoma povzročajo obolenja pri imunsko oslabljenih osebah.
* PREOBČUTLJIVOSTNE REAKCIJE: Glive ali spore imajo na površini močne alergene (rinitis, bronhialna astma)
* ZASTRUPITVE: Z mikotoksini, ki jih izločajo glive (aflatoksine izločajo plesni Aspergillus, Penicillium)
* OKUŽBE (MIKOZE): Glive vstopajo skozi kožo, dihala, spolovila, sečila, prebavila; iatrogena okužba izvor okužbe so okuženi predmeti (katetri, igle, vsadki)

Question 62

Razdelitev medicinsko pomembnih gliv

Answer 62

KVASOVKE: So enocelične glive, običajno se pojavljajo v obliki ovalnih celic. Imajo tipično evkariontsko strukturo. Imajo trdo polisaharidno celično steno.
PLESNI: Večcelične, nitaste glive, sestavljene iz hif. Hifa je razvejane cevaste oblike, niti tvoijo micelij, ki vsebuje pregrade. So tipično evkariontske strukture, celična stena vsebuje hitin, včasih celulozo ali pa oboje.
DIMORFNE GLIVE:

Question 63

Opiši vlogo kostnega mozga, timusa in bezgavk pri imunskem odzivu na okužbo

Answer 63

• Kostni mozeg: Sestavlja ga mreža žil (sinusov) in hemopoetični prostor, kjer iz matičnih celic dozorevajo krvne celice.
• Timus: Je razdeljen na režnje(lobuluse), vsak reženj je iz skorje (korteks) in sredice (medula). Nezreli limfociti T vstopajo iz krvi v skorjo, kjer se diferencirajo v citotoksične limfocite T Þ vstopijo v sredico in nato v krvni obtok.
• Bezgavke: Tujke iz tkiv nese limfa v bezgavke. V parakorteksu jih ujamejo makrofagi in ponudijo v prepoznavo citotoksičnim limfocitom T, ki z izločanjem mediatorjev sprožijo imunski odziv. Imunski kompleksi (antigen + protitelo) se v foliklih vežejo na dendritične celice in aktivirajo limfocite B.

Question 64

Razdelitev medicinsko pomembnih praživali

Answer 64

 Sarcomastigophora (Amoeboflagellates)
 Korenonožci (poddeblo Sarcodina) se gibljejo z raztezanjem panožic oz. psevdopodijev
 Entamoeba histolytica povzroča amebno grižo (ciste -fekalno-oralna pot).
 Acanthamoeba lahko okuži oči, kri, hrbtenjačo in možgane. Okužimo se s plavanjem v okuženi vodi, ko ciste prodirajo v telo preko sluzničnih membran.
 Bičkarji (poddeblo Mastigophora) se premikajo z bički. Nekateri imajo še valujočo mrežico
 Giardia lamblia lahko povzroči gastrointestinalno vnetje (giardiasis) (ciste, fekalno-oralna pot).
 Trichomonas vaginalis okuži vagino in moška sečila. Ne tvori cist, običajno se prenaša s spolnim odnosom.
 Trypanosoma brucei gambiens povzroča afriško spalno bolezen in se prenaša s pikom muhe Tsetse.
 Migetalkarji (Ciliati) se premikajo z migetalkami
 Edini patogeni migetalkar (človekov zajedavec) je Balantidium coli, ki povzroča diareji podobno okužbo (ciste, fekalno-oralna pot).
 Trosovci nimajo organelov za premikanje, razmnožujejo se tako spolno kot nespolno
 Trosovci vrste Plasmodium povzročajo malarijo in se prenašajo s pikom okužene samice komarja Anopheles. V človeških jetrih in krvi se razmnožujejo nespolno s shizogonijo, pri komarju pa tudi spolno z gametami.
 Toxoplasma gondii je znotrajcelični trosovec, ki povzroča toksoplazmozo. Lahko okuži večino sesalcev in se prenaša z vdihavanjem ali zaužitjem cist iz izločkov okuženih hišnih mačk (kjer se protozoji razmnožujejo tako spolno kot nespolno) ali z zaužitjem surovega mesa okužene živali. Običajno se je pri ljudeh z normalnim imunskim odgovorom toksoplazmoza pojavi v lažji obliki, pri ljudeh z prizadetim (zavrtim) imunskim sistemom pa lahko okuži možgane, srce ali pljuča.
 Cryptosporidium je znotrajcelični parazit, ki povzroča diarejo, pri ljudeh z zavrtim imunskim sistemom pa lahko povzroči tudi vnetja dihalnih poti in žolčnika. Prenaša se po fekalno-oralni poti.

Question 65

Kako ugotavljamo patogenost izoliranih bakterij

Answer 65

Ugotavljanje virulenčnih dejavnikov, toksinov:
* Poskusne živali
* Celična kultura
* Serotipizacija (monoklonska protitelesa)
* Molekularne metode (PCR)

Question 66

Kaj je antibiogram? Opiši postopek in vrste

Answer 66

Antibiogram je preskus občutljivosti izolirane bakterije na antibiotike
Antibiogram:
* Difuzijski
* Dilucijski
* Inkorporacijski
V cono bakterijskih rasti položimo diske z antibiotiki okoli katerih se naredi cona inhibicije, večja kot je cona inhibicije bolje bo deloval antibiotik.

Question 67

Naštej in opiši serološke reakcije za dokazovanje bakterijskih okužb

Answer 67

 Reakcija toksin-antitoksin: Dokazujemo protitelesa proti bakterijskim toksinom; davica, škrlatinka
 Precipitacija: Dokazujemo protitelesa proti molekularnim antigenom; kapsularni antigen B. anthracis, polisaharidni antigeni streptokokov
 Aglutinacija: Dokazovanje IgM
 Reakcija lize: Dokazujemo protitelesa, ki lizirajo mikroorganizme in druge celice; dokazovanje T.
 Pallidum- sifilis
 Imunofluorescenčni test (IF)- opazujemo pod mikroskopom:
 Dokazovanje antigenov z označenimi protitelesi v tkivih (direktna IF)
 Antigen je pritrjen na predmetno stekelce, nanj se vežejo protitelesa iz seruma, ki jih dokažemo s sekundarnimi označenimi protitelesi (indirektna IF)
 Encimsko imunski test – ELISA: Protitelesa ali antigen označeni z encimi
 (alkalna fosfataza, hrenova peroksidaza)

Question 68

Naštej in opiši laboratorijske metode za dokazovanje virusnih okužb

Answer 68

Osamitev virusa, kužnino inokuliramo:
* V poskusne živali (redko, kadar dokaz virusa ni možen z drugimi metodami)
* Oplojena kokošja jajca (za dokaz orto- in para-miksovirusov)
* V celične culture, pojavi se citopatski učinek (CPU)- vrsto virusa dokažemo s spec. protitelesi
* Elektronska mikroskopija: direkten dokaz virusa v kužninah, kjer je veliko virusnih delcev (seč, vsebina mehurčkov na koži)
* Dokaz virusnih antigenov- uporabljamo monoklonska označena protitelesa (IF, ELISA)
* Dokaz virusnih nukleinskih kislin (RNA, DNA)- Hibridizacijske metode, verižna reakcija s polimerazo (PCR)
* Dokaz spec. protiteles- posreden dokaz virusnih okužb:
× IgM: dokazujemo svežo okužbo ali reaktivacijo virusa
× IgG: dokazujemo okužbo v preteklosti

Question 69

Identifikacija in diagnostika gliv

Answer 69

 Glive, ki povzročajo povrhnje mikoze- DERMATOFITI
 Parazitirajo na kožni površini in v keratinasti plasti kože in kožnih tvorb (dlake, lasje, nohti)
 Prenašajo se neposredno (s človeka ali živali, deli keratina vsebujejo žive glive)
 Kužnino jemljemo z obolelih mest na koži in z nohtov s sterilno žličko ali skalpelom
 Glive, ki povzročajo PRIMARNE SISTEMSKE MIKOZE
I. Npr. Histoplasma capsulatum
II. V mikroskopskem preparatu iščemo okrogle makrokonidije (izgledajo kot zobata kolesa)
III. Kužnina je sputum, gnoj, razmaz krvi, biopsijski vzorec jeter, pljuč
 Glive, ki povzročajo OKUŽBE PRI IMUNSKO OSLABLJENIH OSEBAH- OPORTUNISTIČNE GLIVE
 Npr. Candida albicans
 Nevarne so okužbe pri presaditvi organov
 Na agarju vidimo klamidospore in blastospore; uporaba biokemičnih testov
 Kužnina je bris nožnice, traheje, ust, likvor, blato, kri

Question 70

Kaj so oportunistične okužbe in katere bakterije jih lahko povzročajo

Answer 70

Oportunistične okužbe: komenzalne bakterije so pogojno patogene in ob zmanjšani odpornosti organizma lahko povzročijo okužbo. Torej so okužbe z mikroorganizmi, ki pri zdravem človeku ne povzročajo bolezni. Zboli pa človek z oslabljenim imunskim sistemom.
Enterobakterije, ki povzročajo bolezni:
Citrobacter species, Enterobacter spp., Klebsiella spp., Morganella spp., Proteus spp., Serratia spp.