SOCIOLOGIJA II

Question 1

Kako funkcionalisti preučujejo družbo?

Answer 1

Funkcionalizem avtorjev Emila Durkheima in Talcota Parsonsa razume družbo kot celoto, sestavljeno iz posamzenih delov. Funkcionalisti družbo preučujejo tako, da se vprašajo, kaj posamezni del družbe prispeva k celotni družbi in kako se celotna družba posameznemu delu oddolži za njegov prispevek.

Question 2

Primer funkcionalizma

Answer 2

Družina nauči otroka govoriti, hoditi, nauči ga družbenih norm, vključi ga v družbo vrstnikov. To je njen prispevek k celotni družbi.

Question 3

Kako se oblikujejo vrednote?

Answer 3

Vrednote se oblikuje po 12. letu in so oblikovane do 24. leta, kasneje se spreminjajo.

Question 4

Izrekanje sankcij ob dobrem nadzoru

Answer 4

Če je nadzor dober, izrekamo malo negativnih sankcij.

Question 5

Razmerje je norma, vrednota:

Answer 5

• Za vsako normo stoji vrednota, primer: ne hodi čez progo, je smrtno nevarno. - - Za to normo stoji vrednota: človekovo življenje.

Question 6

Konformizem in delikvenca

Answer 6

Spoštovanje in upoštevanje norm imenujemo konformizem, nespoštovanje in kršenje norm imenujemo delikvenca ali odklonskost.

Question 7

Kako je Karl Marx razdelil družbo?

Answer 7

Karl Marx (1808 - 1883) je družbo razdelil na dva dela:
Družbeno bazo (proizvajalne sile), kamor sodijo proizvodnje sile (zemlja, orodja in stroji, znanje in tehnologija, delavci) in proizvodni odnosi, v katere vstopajo ljudje, ko proizvajajo življenjske potrebščine.

Question 8

Kaj je ugotovil Karl Marx? Primer.

Answer 8

Marx je ugotovil, da se proizvajalne sile razvijejo hitreje od odnosov, kar lahko pripelje do hitre družbene spremembe ali revolucije.

Question 9

Primer na podlagi ugotovitve Marxa

Answer 9

Primer: Francosko meščanstvo je imelo že manufakturo, kjer je vsak delavec opravljal samo eno operacijo, delavcev pa je bilo premalo. Zato je meščanstvo z revolucijo (1789) opravilo fevdalizem in osvobodilo podložnega kmeta, da je kot svobodni delavec lahko odšel v industrijo, kjer je napravil več in bolje.

Question 10

Protislovje med delom in kapitalom

Answer 10

Marx je odkril tudi protislovje med delom in kapitalom, ki se kaže v tem, da delavec ustvarja dobiček, lasti pa si ga kapitalist. Primer: posodimo 50 eur in dobimo nazaj 55. Dobiček si lastimo mi, ker smo posodili denar, ustvaril pa ga je prijatelj, ki je 5 eur zaslužil pri delu v lokalu. Donos kapitala je 10% (10 ·5=50).

Question 11

Kaj spada v bazo in nadstavbo?

Answer 11

Nad družbeno bazo se dviguje nadstavba, kamor spadajo znanost in umetnost, izobraževanje, religija, vrednote in pravo. Vsaka sprememba v družbeni bazi povzroči spremembo v nadstavbo in obratno.

Question 12

Alienacija ali odtujitev

Answer 12

Marx je zaznal tudi alienacijo ali odtujitev delavca. Delavec je odtujen od delodajalca, ki ga ne obravnava kot osebnost in od izdelka, ker ne ve, kam bo ugrajen, ne pozna cene, kupca in njegovega zadovoljstva. V vsakdanjem življenju se odtujitev kaže v tem, da počnemo stvari ne zaradi tega kar so, temveč zaradi nečesa drugega. (Dijak se uči zaradi ocen, delavec dela za denar).

Question 13

Kakšno rešitev vseh teh problemov predlaga marx?

Answer 13

Marx predlaga rešitev vseh teh problemov v asociaciji svobodnih proizvajalcev, kjer svobodni delavci združujejo energijo in talente, skupaj proizvajajo in prodajajo ter odločajo o dobičku. Ni več protislovja med delom in kapitalom in ni več odtujitve.

Question 14

Kaj je ideologija? Kateri dve dimenziji ima?

Answer 14

Ideologija je vrsta idej, ciljev in pričakovanj, kako naj družba deluje, ki jih vodilni družbeni razred ponuja vsem članom družbe v procesu socializacije. Ima dve dimenziji ali razsežji:
- Ideje, cilje in pričakovanja, kako naj družba deluje
- Metode, kako doseči zaželjeno ureditev.

Question 15

Primer ideologije:

Answer 15

Potrošniška ideologija: Cilji: čim večja potrošnja in čim več dobička, odvisnost od potrošnje.

Question 16

Metode ideologije:

Answer 16

Metode: oglaševanje, nagradne igre, razprodaje, demonstracije izdelkov, popusti, potrošniški kredit, krediti brez pologa, leasing, itd.

Question 17

Gesla za večjo potrošnjo

Answer 17

Gesla za večjo potrošnjo: buy tree, get one free, naroči zdaj, zaloge omejene, odpelji danes, plačaj kasneje;

Question 18

Primer socialistične ideologije:

Answer 18

Primer socialistične ideologije: Cilj: enakomeren razvoj bivše skupne države, 100 € zaposlenost, višja izobrazbena raven.

Question 19

Metode za enakomeren razvoj:

Answer 19

Metode za enakomeren razvoj: mladinske delovne brigade, udarni, udarništvo, solidarnost (za enakomeren razvoj), uravnilovka (enake plače za 100% zaposlenost), štipendije za vse, delovske univerzo, društva ljudske tehnike, samoprispevki za vrtce in šole (za višjo izobrazbeno raven).

Question 20

Ideološka gesla:

Answer 20

Ideološka gesla: bratstvo in enotnost, boljši jutri, delu čast in oblast, kdor ne dela naj ne je, za domovino s titom naprej; tu smo, vaši smo (za samoprispevke – gradnjo vrtcev in šol).

Question 21

Kaj je konflikt?

Answer 21

Konflikt je nasprotje med tekmecem, ki ga lahko rešita s kompromisom (da delno odstopita od svojih ciljev) ali arbitražo (posredovanje nekoga tretjega). Ker so dobrine omejene in vsi ne moremo imeti vsega, zato za dobrine tekmujemo.

Question 22

Kaj sta dve najredkejši družbeni dobrini?

Answer 22

Nemški sociolog Max Weber (umrl leta 1920) je ugotovil, da sta dve najredkejši družbeni dobrini moč in vpliv.

Question 23

Katere 4 družbene skupine tekmujejo za dve najredkejši družbeni dobrini?

Answer 23

• Razred z lastnino
• Beli ovratniki (upravljalci ali managerji) - Dobrna buržoazija (meščani podjetniki)
• Ročni delavci

Question 24

Kateri dve možnosti je Weber dopuščal na poti do moči in vpliva?

Answer 24

prestiž (posameznikove lastnosti in dejanja, ki jih ljudje občudujejo – mati Terezija in politični vpliv (Nekdo ima lahko majhne dohodke in velik vpliv)), gandhi.

Question 25

Sodobne konfliktne teorije:

Answer 25

Lewis Coser (1813 - 2003) je konflikt opredelil kot boj proti vrednotam in virom, ki omogočajo družbeno moč in vpliv. Tu nasprotniki skušajo nevtralizirati tekmece.

Question 26

Lewis je opazil tudi tri pozitivne lastnosti konflikta:

Answer 26

• Konflikti omogočajo družbeni razvoj
• Pospešujejo inovacije (alternativni ukrepi)
• V primeru nevarnosti zunaj se družba poenoti, zbere okrog osrednje oblasti in poveča družbeno
  moč.

Question 27

Kaj zajema trikotnik moči v Ameriški družbi?

Answer 27

trikotnik moči v Ameriški družbi zajema vojsko, industrijo in politiko.

Question 28

Katere tri oblike moči je definiral Charles Wright Mills?

Answer 28

• Avtoriteta je moč, ki je opravičena s pričakovanjem tistih ki prostovoljno ubogajo.
• Manipulacija je moč, ki je neznana tistim, ki je nimajo
• Prisila je končna oblika moči, kjer so nemočni prisiljeni ubogati močne.

Question 29

Kaj po slovensko pomeni identiteta?

Answer 29

prepoznavnost, istovednost.

Question 30

Kje v psihologiji govorimo o identifikaciji?

Answer 30

V psihologiji govorimo o identifikaciji, kjer nekdo posnema oblačenje, potrošnjo, vedenje, nekoga drugega, in se preobrazi po modelu, ki ga določi nekdo drug.

Question 31

Kaj je osebna identiteta?

Answer 31

Osebna identiteta je sestavljena iz avtoidentitete ali prepoznavnosti, ki si jo nadanemo samo in posameznikove družbene identitete, ki mu jo nadane družba glede na njegov status, poklic, odgovornost in druge.

Question 32

Kaj je nadimek?

Answer 32

Nadimek si posameznik nadane sam, zato spada v avtoidentiteto.

Question 33

Kaj so vzdevki?

Answer 33

Vzdevki, pridana imena, zmerljivke, itd. Spadajo v posameznikovo družbeno identiteto, ker mu jih nadane družba.

Question 34

Kaj je telesna identiteta in kaj sporoča?

Answer 34

Telesna identiteta je dana z rojstvom, brez nje ni nobene druge identitete. Sporoča in naznanja našo prisotnost. Človeka spoznamo šele takrat, kadar stoji pred nami v svoji telesni pojavnosti. Skozi telo prepoznavamo drugega, lepota telesa je povezana s spolno razliko in spolno željo človekovo telo dojemamo na površini.

Question 35

Vonj telesa

Answer 35

Vonj telesa ima sporočilni pomen, človek naravne vonjave preganja, z njimi se predstavlja na odbojen način. Z vonjavami sporoča kaj je in kaj bi rad bil, z vonjavami manipulira.

Question 36

Človek in njegovo telo.

Answer 36

Človek s telesom tudi govori, še posebej s telesnimi hibami. V govorico telesa spadajo mimika, gestikulacija, kako se človek »nosi«, Najbolj znana govorica telesa je ples.

Question 37

Glas.

Answer 37

Glas je pri človeku močno raspoznaven, kaže na spol, starost in neponovljivo osebo.

Question 38

Identiteta po smrti.

Answer 38

Ko je po smrti telo uničeno telesne identitete ni več, ostaja pa družbena.

Question 39

Spolna identiteta

Answer 39

Vsakkdo ima dva spola. Biološkega in družbenega. Moški družbeni spol je povezan s potrjevanjem in dominantnostjo, ne sme imeti ženskih lastnosti, na moči moških sloni 4x več družb kot na moči žensk. Moškim je dovoljena prisila, ženskam v manjši meri.

Question 40

Kaj je spolna asimetrija?

Answer 40

Spolna asimetrija je pojav, kjer enako lastnost ali dejanje različno uvrednotimo glede na spol. Družbeni spol izražamo z oblačenjem in urejanjem dlak.

Question 41

Rasna identiteta - Kaj je rasa?

Answer 41

Rasa je naravna prilagoditev človeške vrste na podnebni pas in na naravno okolje. Rasa je naravna prilagoditev človeške vrste na podnebni pas, in na naravno okolje. Človek pa je rase prevrednotil: Večvredne naj bi bile tiste, ki imajo večji delež družbenega bogastva in večjo družbeno moč, vse druge rase, ki tega nimajo pa naj bi bile manj vredne. Izmišljene rase skušajo biti večvredne, arijska rasa naj bi zavladala svetu, židje naj bi bila manj vredna rasa - oboji sploh niso rasa. Kjer je več ras so manj vredne prostorsko ločene, živijo v getih in rezervatih, govorimo o rasni diskriminaciji in segredaciji (oddeljevanju). Rasa je povezana z nadrejenostjo in suženjstvom, ker človek s svojim telesom ne razpolaga več sam. Pod enakimi ali podobnimi pogoji so vse rase enako sposobne.

Question 42

RAZVOJ IDENTITETE - Pojem osebne identitete:

Answer 42

Pojem osebne identitete je utrdila francoska meščanska revolucija (1789) s človekovimi pravicami, ki so se nanašale na posameznika. Pred tem je bila pri nizjih družbenih slojih uveljavljena skupinska idetntiteta (servus), bogatejši sloji v starem rimu pa so imeli več imen.

Question 43

Osebno ime:

Answer 43

Osebno ime naj bi se nanašalo samo na eno osebo, priimek oznanja - poreklo. Primer: osebno (gaj), priimek (cezar), plemensko ime (julij) - iz plemena julijcev… Pri nižjih družbenih slojih se prva družinska imena pojavijo v 11. Stol. (Kako se pišeš).

Question 44

Vzdrževanje identitete:

Answer 44

Sem spadajo prehodni obredi (ki obeležujejo prehod enega obdobja v drugega; valeta, maturantski ples, brucovanje, dekliščina, abraham), iniciacije – vstop v svet odrastlih (pri fantih je povezana z vztrajnostjo in prenašanjem bolečine), zaobljuba, ki je vezana na duhovniški poklic, prisega je vezana na vojaški, zdravniški poklic, predsednico, itd.

Question 45

Kaj spada med vzdrževanje identitete:

Answer 45

Med vzdrževanje identitete spadajo tudi grb, zastava, uniforma, pokrivala, tetovaže, striženje, simbolni pomen ima tudi barva (črna kronika).

Question 46

Narod kot sociološka kategorija:

Answer 46

John Huart Mill (19. stol) je o narodu dejal takole:
»Zavel človeštva lahko rečemo, da je narod, če ga med sabo družijo večje simpatije kot do drugih delov človeštva, med sabo raje sodelujejo kot z drugimi deli in ljudje želijo biti pod oblastjo, ki je njihova.«

Question 47

Narod in država.

Answer 47

Večkrat narod enačimo z državo, kar je narobe (vsi smo delavci, vsi smo jugoslovani).
Država -> Narod, Narod se je najlažje oblikoval tam, kjer je država že obstajala (francija, anglija, španija, itd.)
Narod -> Država, Primer slovencev, ki smo se kot narod oblikovali v stari avstriji in sele kasneje dosegli svojo državnost.

Question 48

Kaj je moderni narod?

Answer 48

Moderni narod se je oblikoval v obdobju kapitalizma in izvira iz interesov buržuazije, ki je želela ustvariti enoten trg na podlagi skupnega jezika znotraj narodnih meja.

Question 49

Pogoji za oblikovanje naroda:

Answer 49

• skupno ozemlje in gospodarstvo
• Skupen jezik in kultura
• Skupna religija in občutek zgodovinske usode

Question 50

Kaj je narodna zavest?

Answer 50

Narodna zavest je prepričanje, da smo z ljudmi, ki imajo skupno kulturo, jezik itd. varnejši in uspešnejši.

Question 51

Kaj je dejal francoski sociolog Ernest Renan?

Answer 51

Francoski sociolog Ernest Renan je dejal, da je narod človekova prostovoljna skupinska identiteta, je skupinska duša in vsakdanji plebiscit.

Question 52

Kaj je patriotizem ali domoljubje?

Answer 52

Patriotizem ali domoljubje je custveno izrazanje tega prepricanja.

Question 53

Države brez narodov

Answer 53

Še vedno obstajajo države brez narodov, to so bivše kolonje, kjer se narodi se niso oblikovali. Poseben primer v tej skupini je Vatikan.

Question 54

Kaj je nacija?

Answer 54

Nacija je narod ki je ustvaril svojo državo.