Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Slovenščina slovnica matura > Slovnica matura > Flashcards

Slovnica matura Flashcards

1
Q

Besede glede na izvor

A

Domače

Prevzete

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Stopnja prilagojenosti prevzetih besed

A

popolnoma-sposojenke
deloma-tujke
neprilagojene-citatne besede

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Vrste besed glede na tvorjenost

A

tvorjenke–>koren(BP)+ obrazilo miz+ica

netvorjenke–>koren+končnica miz+a

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kako nastane tvorjenka?

A

Iz besedne zveze-skladenjska podstava..

Debeluh(tvorjenka)–>tisti, ki je debel

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je besedotvorna podstava?

A

Tisti del besede, ki se pri tvorjenju ohrani

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kakšen pomen daje obrazilo besedi?

A

Besedi daje slovnični in predmetni pomen.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Vrste obrazil

A

PRIPONE–>knjižnICA
PREDPONA–> PRI lepiti
MEDPONA–>krvOdajalec, rdeče-moder

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Vrste tvorjenk

A

SESTAVLJENKA
IZPELJANKA
ZLOŽENKA
SKLOP

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

SESTAVLJANKA(sestavljanje)

A

predpona in enodelna BP

  • PRAčlovek(prvotni človek)
  • PREdober(preveč dober)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

IZPELJANKA(izpeljava)

A

enodelna BP + pripona

  • novICA(to, kar je novo)
  • načrtOVATI(delati načrt)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

ZLOŽENKA(zlaganje)

A

MEDPONA in dvodelna BP

zobOtrebec(to s čimer se trebi zobe)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

SKLOP

A

brez obrazila in večdelna BP
skup zlimaš enakovredne besede.
se-ve-da, pet-in-tri-deset, če-tudi, po-tem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj uporabim pri skladenjski podstavi?

BITJE npr.kuhar

A

TA, KI

-kuhar–>ta, ki kuha

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj uporabim pri skladenjski podstavi?

STVAR npr.ogrlica

A

TO, KAR

-ogrlica–> to, kar je ob grlu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj uporabim pri skladenjski podstavi?

NAPRAVA npr.rezilo

A

TO, S ČIMER

-rezilo–> to s čimer se reže

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj uporabim pri skladenjski podstavi?

PROSTOR npr. čakalnica

A

TO, KJER

-čakalnica–>to, kjer se čaka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kaj uporabim pri skladenjski podstavi?

ČAS, PRISLOV npr.domov

A

TAM, KJER JE

-domov–>tam kjer je dom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj uporabim pri skladenjski podstavi?

DEJANJE npr.kuhanje

A

TO, DA

-kuhanje–> to, da se kuha

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj uporabim pri skladenjski podstavi?

NAČIN npr. načrtovalno

A

TAKO, DA

-načrtovalno–>tako, da se načrtuje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kaj uporabim pri skladenjski podstavi?

LASTNOST npr. varnostni

A

TAK, KI

-varnostni–> tak, ki varuje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Katera vrsta tvorjenke je podbradek?

A

Izpeljanka, ker je pripona prisotna v skladenjski podstavi –> to kar je pod brado
(podkuhar–>nižji kuhar)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Katera vrsta tvorjenke je podvozje?

A

To, kar je pod vozom.
pod prisotna v skladenjski podstavi–>izpeljanka
ni sestavljanka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kako delimo besedne vrste?

A 
PREGIBNE
-samostalniška beseda
-pridevniška beseda
-glagol
NEPREGIBNE
-prislov
-veznik
-predlog
-členek
-medmet
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

SAMOSTALNIŠKA BESEDA
kaj z njo poimenujemo
kaj uvrščamo s SB

A

Poimenujemo bitja, stvari, pojme

  • Samostalnik
  • Samostalniški zaimek
  • Posamostavljeni pridevnik
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

SAMOSTALNIK

Kaj mu določamo?(4)

A
  • SPOL
  • ŠTEVILO
  • SKLON
  • SKLANJATEV
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

samostalnik

SPOL

A

m, ž, sr

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

samostalnik

ŠTEVILO

A

-Ed. Dv. Mn.

Množinski samostalniki–> samo v množini (SO ošpice, možgani, hlače, očala, jetra, jasli)
-Edninski samostalniki–> samo v ednini (JE kri, listje, mladina, prijaznost)

-NEŠTEVNI samostalniki poimenujejo:
 snov
 skupino
 pojem
ker se ne dajo šteti jih uporabljamo samo v ednini
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

samostalnik

Namesto dvojine uporabljamo množino pri:

A
  • Parnih delih telesa –> roke, noge, komolci…
  • Parnih oblačilih –>rokavice, nogavice…
  • Bioloških parih–> starši…
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

samostalnik

SKLONI

A
  1. IMENOVALNIK Kdo ali kaj?
  2. RODILNIK Koga ali česa?
  3. DAJALNIK Komu ali čemu?
  4. TOŽILNIK Kdo ali kaj?
  5. MESTNIK O kom ali o čem?
  6. ORODNIK S kom ali s čim?
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

samostalnik

MOŠKE SKLANJATVE

A
  1. RODILNIK -A

POSEBNOSTI!
grad/gradu 2., brat/brata 4., nož/nožem, zob
otrok–> orodnik mn. z otroKi je Križ

2.RODILNIK -E
(Miha)

3.BREZ KONČNICE
(BIC)
-lah sklanjamo po 1. moški–>BIC-a)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

samostalnik

ŽENSKE SKLANJATVE

A
  1. RODILNIK -E

POSEBNOSTI!!
mati–> 4. mater
hči–> 2. hčere, 4. hčer, 6. (s) hčerjo
gospa–> 2. gospe, 5. (pri) gospe, 6. dv gospema

2.RODILNIK -I
(Perut-i) z dvema perutma!

3.BREZ KONČNICE
(Karmen, Dolores)–>tuja ženska imena
(Babi, mami)–> pomanjševalnice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

samostalnik

SREDNJA SKLANJATEV

A

RODILNIK -A
IMENOVALNIK -O, -E
-Mesto/Mesta
-Jajce/Jajca

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

SAMOSTALNIŠKI ZAIMEK

Ločimo?

A

OSEBNI–> posredno poimenujejo osebe
jaz ti on
midva vidva onadva
mi vi oni

NEOSEBNI–>sprašujejo po samostalnikih

  • vprašalni zaimki(skloni)
  • oziralni(kdor,kogar)
  • nodoločni(nekdo, nekaj)
  • nikalni(nihče, nič)
  • poljubnostni(kdo,kaj)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Kaj določamo osebnim samostalniškim zaimkom?

A

spol, sklon, števlo, obliko

SKLON

  1. on
  2. njega/ga
  3. njemu/ mu
  4. njega/ ga
  5. o njem
  6. z njim

OBLIKA
-Naglasna
skloni–> jaz, mene, meni,mene, njemu, njega

-naklonska
skloni–> /, me, mi, me, mu, ga

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Kaj je povratni osebni zaimek?

A

Nima imenovalnika–> ne nastopa v vlogi osebka

-nanašanje na osebek (sebe/se)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

POSAMOSTAVLJENI PRIDEVNIK

A

Besede, ki so pridevniki ampak jih uporabljamo samostojne- namesto samostalnikov
-indirektno poimenovanje
dežurni (učenec)
gorenjska (dežela)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

GLAGOL
Kaj z njim poimenujemo?
Ločimo?
Kaj mu določamo?

A

-Poimenujemo dejanje, dogajanje, zaznavanje, stanje ali razmerje

-PO POMENU LOČIMO:
Polnopomenske–> poimenujejo dejanje, dogajanje,stanje
Nepolnopomenske–>sam po sebi ne pove dovolj

  • VID(dovršni/nedovršni)
  • VRSTE GLAGOLSKIH OBLIK osebne, neosebne
  • NAKLON(povednik, velelnik, pogojnik)
  • GLAGOLSKI ČAS(sed., prih, pret., predpret.)
  • GLAGOLSKO PREGIBANJE/SPREGANJE(oseba, število)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Glagoli po pomenu

A
  • POLNOPOMENSKI: poimenujejo dejanje, dogajanje, stanje… ki si ga lahko predstavljamo –> priti
  • NEPOLNOPOMENSKI(pomožni): nam ne zbudijo predstave o dejanju, dogajanju… Dodajamo jim dopolnila. Delimo jih v skupine:

I. fazni: izražajo samo stopnjo/fazo v dogajanju–> začnem, neham, končam
II. naklonski: izražajo razmerje do česa –> moram, hočem, želim
III. glagol biti –> je (Oddih je pester.)

Predavanje je v prvem nadstropju.–>NEPOLNOPOMENSKI
Predavanje je dolgočasno. –>NEPOLNOPOMENSKI

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

GLAGOLSKI VID

A

DOVRŠNI
(dovršniki) izražajo dejanje z omejenim trajanjem –>pripotovati, priti, zagledati

NEDOVRŠNI
(nedovršniki) izražajo dejanje z neomejenim trajanjem –>potovati, hoditi, gledati

  • Iz nedovršnika dovršnik –>dodaš predpono (potovati – pripotovati)
  • Iz dovršnika v nedovršnik –>zamenjaš pripono (opaziti – opazovati)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

OBLIKOVNE LASTNOSTI GLAGOLOV

A

Ločimo dve vrsti glagolskih oblik:
• OSEBNE: izražajo osebo in število–>potuje = 3. oseba ednine. Izražajo tudi naklon in čas
• NEOSEBNE: ne izražajo osebe in števila–>potovat.
Poznamo naslednje neosebne glagolske oblike:

NEDOLOČNIK: –>potovati, peči; neosebna glagolska oblika na -ti/-či
NAMENILNIK: –>potovat, peč; neosebna glagolska oblika na -t/-č uporablja se ob glagolih premikanja
OPISNI DELEŽNIK NA -I: –>videl; neosebna glagolska oblika na -l, z njo tvorimo prihodnjik, preteklik, predpreteklik in pogojnik
TRPNI DELEŽNIK NA -N/-T: –>opažen, ujet; neosebna glagolska oblika, s katero delamo trpne povedi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

GLAGOLSKI NAKLON

A
  • POVEDNIK: sporočevalec prikazuje dejanje/stanje - bo potoval
  • VELELNIK: sporočevalec poziva naslovnika k dejanju -potuj
  • POGOJNIK: sporočevalec izraža umišljeno dejanje - bi potoval
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

GLAGOLSKI ČAS

A
  • Sedanjik
  • Prihodnjik
  • Preteklik
  • Predpreteklik –> smo bili potovali
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

GLAGOLSKO PREGIBANJE – SPREGANJE

A

Pregibanje v osebi in številu. Isto kot sklanjanje.

Posebnosti: velelnik ne izraža vseh treh oseb, izraža le 2. osebo v vseh 3 številih -> glej, glejta, glejte, ter 1. osebo dvojine in množine -> glejva glejmo. Za velelnik je značilna VELELNIŠKA SPREGATEV.

Pogojnik je zložen iz 2 delov: sedanji pogojnik iz opisnega deležnika na -l in iz oblike bi, ki je enaka za vse tri osebe in za vsa tri števila –> bi gledal, pretekli pogojnik pa iz opisnega delažnika na -l in pogojnika glagola biti –> bi bil gledal

44
Q

PRIDEVNIŠKA BESEDA
Kaj z njo poimenujemo?
Vrste pridevniških besed?

A

Poimenujejo:

  • lastnost
  • vrsto
  • svojino
  • količino

Dopolnjujejo samostalniške besede h katerim jih pridevamo.

  • pridevniki
  • števniki
  • pridevniški zaimki
45
Q

OBLIKOSLOVNE LASTNOSTI PRIDEVNIŠKIH BESED

A 
S samostalniki se ujemajo v:
•	Spolu
•	Sklonu
•	številu
Posebnost pridevniške zveze je navezovalnost-->v tožilniku ednine moškega spola imajo končnico -ega, če je samostalniška beseda izpuščena. --> Ogledali smo se rastlinski svet in jamski svet (jamskega).
46
Q

V STAVKU so pridevniške besede del drugega stavčnega člena:

A
  1. Kot del POVEDKA:
    - v vlogi povedkovega določila –> Rastlinski svet je na otoku raznolik
    - v vlogi povedkovega prilastka –> Voznik je ustavil utrujen.
  2. Vloga LEVEGA PRILASTKA (kjerkoli)–> Mirne počitnice lahko preživite na morju.
47
Q

PRIDEVNIK

Kaj neposredno poimenuje?

A
  • Lastnost – lastnostni pridevnik –> miren KAKŠEN?
  • Vrsto – vrstni pridevnik (poimenuje uvrščenost v skupino enakih) –> rastlinski KATERI? Značilne končnice: -ski, -ški, -čki, -nji, -ji, -ni, -ov/-ev

PAZI! Slovenski se piše z malo!!

•Pripadnost prvine osebnosti – svojilni pridevnik–> Klemnov ČIGAV?

PAZI! Če so izpeljani iz lastnih (Koslovelov) imen pišeš z veliko, če ne z malo!!

48
Q

SLOVNIČNE LASTNOSTI PRIDEVNIKOV:

A
  • Trispolskost
  • Trištevilskost
  • Navezovalnost
49
Q

pridevniške besede
ŠTEVNIK
Kaj z njimi poimenujemo?
Katere ločimo?

A

POIMENUJEMO

  • neposredno količino
  • položaj prvine v vrsti
1.	Glavni števniki – KOLIKO?
•	Spol
•	Število
•	Sklon 
Zapis glavnih števnikov: skupaj pišemo glavne številke 1-99 in stotice.
  1. Vrstilni števniki – KATERI?
    • Spol
    • Število
    • Sklon – sklanjajo se kot pridevniki
  2. Ločilni števniki – z njimi poimenujemo:
    • Količino prvin  troje gorovij – štejemo zlasti množinske samostalnike
    • Količino vrst prvin  troja gorovja = gorovja treh vrst (kremenčeva, apnenčasta, škrilasta)
  3. Množilni števniki – z njimi poimenujemo količino delov prvine  trojni skok = sestavljen iz 3 različnih obratov
50
Q

pridevniške besede

PRIDEVNIŠKI ZAIMEK

A

Skupina pridevniških besed, ki posredno poimenujejo lastnost, vrsto, svojino, količino.

Lastnostni –> KAKŠEN?
Vrstni –> KATERI?
svojilni –> SVOJ
količinski –> KOLIKOR

SLOVNIČNE LASTNOSTI:
• Spol
• Število
• Sklon

51
Q

Pridevniške zaimke delimo na:

A
  • Osebne –> vaš

* Neosebne –> tisti, kakšen, čigav

52
Q

Osebni zaimki izražajo slovnično osebo, to so:

A

 Svojilni zaimki –> moj, najin, naš, tvoj, vaš…

 Povratni svojilni zaimek –> svoj

53
Q

Neosebni pridevniški zaimki ne izražajo slovnične osebe, ločimo več skupin:

A 
	Vprašalni --> kakšen, kolikšen
	Oziralni --> kakršen
	Nedoločni --> nekakšen
	Nikalni --> nikakršen
	Kazalni --> tak, ta/tisti/oni, toliko (izražajo bližino, oddaljenost, veliko oddaljenost)
	Istostni --> enak, isti
54
Q

PRISLOV
Kakšna besedna vrsta je? Izjema?

Vrste prislovov?

Prislovni zaimki

A

Je nepregibna besedna vrsta – končnica se ne spreminja. IZJEMA je načinovni prislov, ki se stopnjuje. Prislov pojasni glagolsko dejanje glede na čas, način, kraj in vzrok.

  • KRAJEVNI–>kje, kam, kod?(domov, povsod, nikjer, spredaj, zadaj, doma)
  • ČASOVNI–>Kdaj, od kdaj, do kdaj? (Poleti, pozimi, dopoldne,popoldne, zjutraj, zgodaj, pozno, nikoli, vedno, nikdar, včasih )
  • NAČINOVNI–>Kako, na kakšen način? (Lepo, zanimivo, hitro, dobro…)
  • VZROČNI–>Zakaj? (Zato, zatorej, nalašč)
PRISLOVNI ZAIMKI
•	Časovni: takrat, kadar
•	Krajevni: tam, nekam, tod, tja…
•	Načinovni: tako, nekako, kakor…
•	Vzročni: zato

NAČINOVNI:

  1. OSNOVNIK: kratko, blizu
  2. PRIMERNIK: krajše, bližje
  3. PRESEŽNIK: najkrajše, najbližje
55
Q 
PREDLOG
Kaj je?
Razmerja?
H/K
S/Z
A

Nepolnopomenska besedna vrsta, ki skupaj s samostalniško ali pridevniško besedo tvori predložno zvezo.

Predlogi poimenujejo naslednja razmerja:
• Prostorsko –>v rokah, iz stanovanja, pod mizo
• Časovno –> v ponedeljek, med obiskom, pred maturo
• Vzročno –> zaradi suše

Predlog H pišemo pred besedami ki se začnejo na črko G ali H, K pa pred vsemi ostalimi.

Predlog S pišemo pred črkami: Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa (vsi soglasniki v stavku), Z pa pred vsemi ostalimi.

56
Q

VEZNIK
kaj je?
ločimo?

A

Poimenuje logična razmerja med prvinami predmetnosti in ne vpliva na obliko besede za seboj.

Ločimo dve vrsti veznikov
• Priredna
• Podredna

GLEJ PRIREDJA IN PODREDJA!!!!!!!!!!!!!!!

57
Q

ČLENEK

Kaj je?

A

Členki so besede, s katerimi izražamo svoje mnenje o nečem.

Izraža razumsko razmerje do tistega o čemer govori.

-Po njih se ne moremo spraševati. –>le, samo, še, že, komaj, šele, vedno, baje, mogoče…

  • Jure je popil ŠE sok.
  • BAJE bo jutri snežilo.
  • SAMO mi smo šli na izlet.
58
Q

MEDMET

Kaj je?

A

Medmeti so vedno naglašena nepregibna besedna vrsta.

Kaže čustveno razmerje do tistega o čemer govori.

-Izražajo pripovedovalčevo trenutno razpoloženje, čustvena stanja in odnos do okolice.

Z medmeti lahko:
Posnemamo živalske glasove –> hov, štrbunk = POSNEMOVALNI

Nagovarjamo ljudi –> hojla, živjo = RAZPOLOŽENJSKI

Velimo –> pst = VELELNI

59
Q

STAVČNI ČLENI

A

POVEDEK
OSEBEK
PREDMET
PRISLOVNA DOLOČILA–> kraja, časa, načina, vzroka, količine
PRILASTEK -zraven 2. ŠČ –>osebka, predmeta, prislovnega določila
POVEDKOVO DOLOČILO- ob pomožnem/pomensko nepopolnem glagolu
POVEDKOV PRILASTEK- ob pomensko popolnem glagolu

60
Q

POVEDEK

Kako ga podčrtamo in kako se vprašamo?

A

podčrtamo z valovito črto –> Kaj se v stavku dogaja?

61
Q

OSEBEK

Kako ga podčrtamo in kako se vprašamo?

A

podčrtamo z eno ravno črto –> Kdo ali kaj + povedek?

62
Q

PREDMET

Kako ga podčrtamo in kako se vprašamo?

A

podčrtamo z dvema ravnima črtama –> Koga ali česa? Komu ali čemu? Koga ali kaj? Pri kom ali pri čem? S kom ali s čim? + povedek

63
Q

PRISLOVNA DOLOČILA

Kako jih podčrtamo in kako se vprašamo?

A

podčrtamo s poševnimi črtami in jih delimo glede na vprašalnico na:

  • prislovno določilo kraja: Kje/kam/kod … + povedek?
  • prislovno določilo časa: Kdaj/od kdaj … + povedek?
  • prislovno določilo načina: Kako + povedek?
  • prislovno določilo vzroka: Zakaj + povedek?
  • prislovno določilo količine: Koliko + povedek?
64
Q

PRILASTEK

Kako ga podčrtamo in kako se vprašamo?

A

Prilastek je zmeraj le del drugega stavčnega člena (osebka, predmeta ali prislovnega določila), ki ga dopolnjuje.
(pikice)

Po njem se vprašamo: KAKŠEN/KATERI/ČIGAV?

PRIMER LEVEGA PRILASTKA: Ob cesti raste lepo drevo. (KAKŠNO drevo?)

Levi prilastki so pridevniške besede in so ujemalni, saj se pridevniška beseda v spolu, sklonu in številu ujema s samostalniško besedo v jedru.

PRIMER DESNEGA PRILASTKA: Kupuje potico z makom. (KATERO potico kupuje?)

Desni prilastki so najpogosteje samostalniki in so lahko ujemalni (prijateljica Mina, ptica pevka) ali neujemalni (torta s čokolado, hiša modrosti).

65
Q

POVEDKOVO DOLOČILO

Kako jih podčrtamo in kako se vprašamo?

A

Povedkovo določilo je del povedka ob pomožnem/pomensko nepopolnem glagolu. Vlogo povedkovega določila največkrat opravlja samostalniška ali pridevniška beseda v imenovalniku ali glagol v nedoločniku.
Katja je lektorica.
Dedek je že star.

66
Q

POVEDKOV PRILASTEK

A

Povedkov prilastek je del povedka in se nanaša (in tudi ujema) z osebkom ali s predmetom.

Nahaja se ob pomensko popolnem glagolu. Po njem se vprašamo z vprašalnicami:
- KAKŠEN/KATERI/ČIGAV + povedek + osebek/predmet.

Nejc je vesel zavriskal.
Kakšen je zavriskal Nejc? Vesel. (kakšen + povedek + osebek)

Srečal sem Nejca veselega.
Kakšnega sem srečal Nejca? Veselega. (kakšnega + povedek + predmet)

67
Q

POVED
def.
po čem prepoznamo

A

Najmanjša zaključena enota besedila/sporočila(smiselnost, sovnisnost, zaokroženost.)

  • prepoznamo po: Velika začetnica, končno ločilo.
  • govor: Končna intonacija
68
Q

Katere povedi ločimo?

A

ENOSTAVČNE POVEDI
-sestavljene iz enega stavka
(Miha je dobil darilo)

VEČSTAVČNE POVEDI
-se imenujejo tudi zložene povedi.
-sestavljene so iz več stavkov
-2 vrsti:
PRIREDNE(S+S)–> Matej hodi v šoli in v slušbo
PODREDNE(S/S)–>Jasno je, da je poleti sončno

69
Q

STAVEK
def?
ločimo?

A

Besede zbrane okoli povedka.

(povedki v podredjih med sabo ločeni z vejicami!)

  • DVODELNI STAVKI–>osebkov in povedkov del (Otroci so ostali doma)
  • ENODELNI STAVKI–>Nimajo osebka ali nimajo osebne glagolske oblike. (Pojdi.)
70
Q

Kaj je PASTAVEK?

A

Posebna kategorija enodelnih neglagolskih stavkov, v katerih je:

  • zvalnik–>Tina!
  • členek–>Seveda.
  • medmet–> Ojej.
71
Q

VEČSTAVČNA ALI ZLOŽENA POVED
Sestava?
Glede na razmerje ločimo?

A

Sestavljata jo: osnovni + dopolnjevalni stavek

PRIREDJE: Dopolnjevalni stavek dopolnjuje celotni osnovni stavek, sta enakovredna.

PODREDJE: Dopolnjevalni stavek dopolnjuje le del osnovnega stavka. Sta neenakovredna.

72
Q

PRIREDJA

naštej

A
  • VEZALNO
  • STOPNJEVALNO
  • LOČNO
  • PROTIVNO
  • POSLEDIČNO
  • POJASNJEVALNO
  • SKLEPALNO
73
Q

Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?

Hodi in gleda.
Sedla je in zapisovala naročila.

A

VEZALNO PRIREDJE

VEZNIKI
In, pa, ter

Ni vejice!!!!!!

74
Q

Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?

Niti ne riše niti ni tiho.
Ne samo, da je dober učenec, temveč je tudi zanesljiv prijatelj.

A

STOPNJEVALNO PRIREDJE

Niti-niti
Ne-ne
Ne samo/ne le – ampak tudi/temveč tudi/marveč tudi

Kadar so vezniški pari niti-niti, ne-ne, vejice ne pišemo.!!!!!!!!!!

75
Q

Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?

Ali beri ali poslušaj.

A

LOČNO PRIREDJE

Ali – ali, bodisi – bodisi

Ni vejice!!!!!!!

76
Q

Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?

Je majhna, toda prebrisana.

A

PROTIVNO PRIREDJE

Toda, vendar, ampak, temveč, marveč, a, pa, ali

Vejica!!!!

77
Q

Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?

Več dni je deževalo, zato so reke prestopile bregove.

A

POSLEDIČNO PRIREDJE

Zato

Vejica!!!!!!!

78
Q

Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?

Bilo je toplo, saj so namerili 25 stopinj Celzija.
To je moj brat, in sicer je to Toni.

A

POJASNJEVALNO PRIREDJE

Saj, kajti, namreč, in sicer, to je..

Vejica!!!!!!!

79
Q

Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?

Star je 13 let, torej hodi v 7. razred.

A

SKLEPALNO PRIREDJE

Torej, zato, zatorej, tako, tedaj

Vejica!!!!!!!!!!!!

80
Q

Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?

  • Kdor veliko bere, veliko ve.
  • Zdi se mi, da je tvoja domneva pravilna.
A

PODREDJE

OSEBKOV ODVISNIK

Vprašalnica:
Kdo ali kaj + glavni stavek

Vezniki:
Kdor, kar, da, če, koliko

vsa podredja majo vejico

81
Q

Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?

Oče je sporočil, da je Tone bolan.
Kar si obljubil, moraš tudi izpolniti.

A

PODREDJE

PREDMETNI ODVISNIK

Vprašalnice od 2. do 6. sklona naprej + glavni stavek

Veznik:
Kar, da če, koga, kaj, koliko, kako

vsa podredja majo vejico

82
Q

Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?

Kjer se križajo ceste, so zgradili krožišče.

A

PODREDJE

KRAJEVNI ODVISNIK

Vprašalnica:
Kje? Kam? Kod? Od kod? Do kod? + glavni stavek

Veznik:
Kjer, kamor, koder, kjer koli

vsa podredja majo vejico

83
Q

Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?

Ko je čas kosila, si oddahnemo

A

PODREDJE

ČASOVNI ODVISNIK

Vprašalnice:
Kdaj? Od kdaj? Do kdaj? + glavni stavek

Veznik:
Ko, kadar, dokler, odkar, potem ko, medtem ko, brž ko, prej ko

vsa podredja majo vejico

84
Q

Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?

Spekla bo palačinke, ker jih imajo otroci zelo radi.

A

PODREDJE

VZROČNI ODVISNIK

Vprašalnice:
Zakaj + glavni stavek

Veznik:
Ker, da

vsa podredja majo vejico

85
Q

Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?

Spekla bo palačinke, da bo z njimi razveselila otroke.

A

PODREDJE

NAMERNI ODVISNIK

Vprašalnice:
Čemu + glavni stavek

Veznik:
Da, da bi

vsa podredja majo vejico

86
Q

Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?

Če bi pogledal v pravopis, bi vsa krajevna imena zapisal pravilno.

A

PODREDJE

POGOJNI ODVISNIK

Vprašalnice:
Pod katerim pogojem + glavni stavek

Veznik:
Če, ko bi

vsa podredja majo vejico

87
Q

Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?

Čeprav sem poznala odgovore na vsa vprašanja, sem molčala.

A

PODREDJE

DOPUSTNI ODVISNIK

Vprašalnice:
Kljub čemu + glavni stavek

Veznik:
Četudi, čeprav, dasiravno

vsa podredja majo vejico

88
Q

Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?

Gledala me je, kot da me ni.
Ne da bi ga odprl, je pismo vrgel proč.

A

PODREDJE

NAČINOVNI ODVISNIK

Vprašalnice:
Kako + glavni stavek

Veznik:
Da, ne da, ko, kakor, kot, namesto da, tako da, čim, kolikor

vsa podredja majo vejico

89
Q

Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?

Sanje, ki so jih mati sanjali prejšnjo noč, so se uresničile.

A

PODREDJE

PRILASTKOV ODVISNIK

Vprašalnice:
Kakšen? Kateri? Čigav? + glavni stavek

Veznik:
Ki, kateri, čigar, da

vsa podredja majo vejico

90
Q

Kako razdelimo lastna imena?

A
  1. Stvarna lastna imena
  2. Lastna imena bitij
  3. Zemljepisna lastna imena
91
Q

1.VELIKA ZAČETNICA V LASTNIH IMENIH BITIJ

A
  • Imena posameznih ljudi: ime, priimek, vzdevek, stali pridevek
  • Imena živali
  • Imena veroslovnih in bajeslovnih bitij
  • Imena prebivalcev: naselja, pokrajine, države, celine, planeta
  • Imena pripadnikov ljudstev, narodov, delov narodov

Enobesedna lastna imena pišemo z veliko začetnico.
V večbesednih lastnih imenih bitij pišemo prvo besedo z veliko, druge pa z malo – RAZEN ČE NISO ŽE SAME LASTNO IME.

92
Q

z malo začetnico pišemo(niso lastna imena):

A

Z MALO ZAČETNICO PIŠEMO: (ker niso lastna imena)
• Izobrazbene, častne, funkcijske nazive pred imenom –> dr. France Prešeren, oče Stanislav Škrabec

  • Poimenovanja ljudi po jezikovni, rasni, verski pripadnosti –> črnec, budistka, indoevropejka
  • Stalne časovne in zemljepisne pridevke za pripadnike narodov–>stari Grki, zamejski Slovenci
  • Poimenovanja za pripadnike gibanj, nazorov, cerkvenih redov, časopisov, društev, strank, podjetij –> ilirec, marksistka, modernist, mladoslovenec, socialistka, frančiškan, nobelovka
93
Q
  1. VELIKA ZAČETNICA V ZEMLJEPISNIH LASTNIH IMENIH
A

Enobesedna zemljepisna lastna imena pišemo z veliko začetnico.

Večbesedna zemljepisna lastna:
• V naselbinskih lastnih imenih (naselja, vasi, mesta, trgi, zaselki) pišemo vse besede z veliko začetnico,

IZJEMA so le neprvi predlogi in neprvi samostalniki: MESTO, SELO, VAS, TRG, NASELJE –> Mašun pod Snežnikom, Novo mesto

• V nenaselbinskih lastnih imenih (vse ostalo + deli naselbin) pišemo neprve besede z malo, razen, če same niso lastno ime –>Gašperjev hrib, Apeninski polotok, Kamniške Alpe

94
Q
  1. VELIKA ZAČETNICA V STVARNIH LASTNIH IMENIH
A

• Stvarna lastna imena poimenujejo:

  • posebnost
  • enkratnost
  • posameznih stvari.
  • Enobesedna stvarna lastna imena pišemo z veliko začetnico –> (lovišče) Jelen
  • V večbesednih stvarnih lastnih imenih pišemo prvo besedo z veliko začetnico, neprve besede pa z malo, RAZEN ČE NISO SAME LASTNO IME –> Zavod za gozdove Slovenije
  • Stvarna lastna imena so: imena besedil (umetnostna, neumetnostna), knjig, zbirk, časopisov, prireditev, festivalov, organizacij, oddelkov ustanov, upravnih enot, posameznih vozil.
  • Z veliko začetnico pišemo tudi prvo sestavino v mednarodnih latinskih ali polatinjenih imenih živalskih in rastlinskih vrst (Clivia miniata – klivija) in imenovalni prilastek k vrstnim imenom tehničnih izdelkov in trgovskih znamk (pisalni stroj Olivetti, zobna krema Kolodont).
95
Q
  1. VELIKA ZAČETNICA V SVOJILNIH PRIDEVNIKIH IZ LASTNIH IMEN
A
  • Svojilne pridevnike iz lastnih imen, tvorjene z obrazili -ov/-ev sli -in, pišemo z VELIKO ZAČETNICO –> Klavdijin potomec.
  • Kadar pridevniki na -ov/-ev ali -in zaznamujejo vrstnost, jih navadno pišemo z MALO ZAČETNICO –> aldrichova past
96
Q
  1. VELIKA ZAČETNICA V IZRAZIH SPOŠTOVANJA
A

Osebne in svojilne zaimke za ogovorjano osebo lahko pišemo z veliko ali z malo –> Tebe/tebe, Vaš/vaš

97
Q
  1. PISANJE S SAMIMI VELIKIMI ČRKAMI
A

Kadar želiš poudariti kako besedo ali del besedila –> javni napisi, naslovi, reklame… in tudi kratice –> CITES, DNK…

98
Q

BESEDILA

A
  • JAVNO OBVESTILO
  • JAVNO VABILO
  • JAVNO OPRAVIČILO
  • URADNO BESEDILO
99
Q

JAVNO OBVESTILO:

A

je kratko – gre za dejstva; kdo obvešča, koga obvešča (naslovnik pogosto ni imenovan), kaj se bo zgodilo, kdaj, kje, včasih je pojasnjen tudi vzrok. Oblika je šablonska: v »glavi« je logotip podjetja ali ustanove in naslov OBVESTILO, potem je ogovorni del, kjer izvemo naslovnika (Obveščamo dijake…) ali pa ime obveščevalca ( Mestna občina Ljubljana obvešča…). Nato je napisana vsebina, najpomembnejši podatki so zapisani krepkeje. Konča se s podpisom sporočevalca včesih tudi vljudnostna poved (Prosim za razumevanje).

100
Q

JAVNO VABILO:

A

sporočevalec poziva množičnega naslovnika, naj se nečesa udeleži. SVOJ NAMEN IZRAZI NEPOSREDNO  VABIMO VAS… Vsebovati mora podatke kdo vabi, na kaj vabi, kje in kdaj bo to, po navadi so navedeni tudi izvajalci programa. Oblika je šablonska: v »glavi« je znak podjetja, nato pa ogovorni del. V njem je sporočevalec izražen s prvoosebno glagolsko obliko (vabimo vas) ali tretjeosebno (klub vabi). Končni del ni strogo določen; po navadi se konča s ponovljenim pozivom (vljudno vabljeni), redkeje pa s podpisom sporočevalca ali znakom podjetja.

101
Q

JAVNO OPRAVIČILO:

A

po navadi je namenjeno natanko določenemu naslovniku, ampak ga sporočevalec objavi v medijih, ker želi s tem seznaniti širšo javnost. Nima strogo predpisane oblike. V naslovu mora biti poimenovana bedsedilna vrsta  OPRAVIČILO. Na začetku navede, komu se opravičuje in za kaj, po tem navede vzroke za nastalo napako, na koncu se vljudno opraviči in podpiše. Sporočevalec je vedno izražen prvoosebno. Sporočevalec prizna napako, prevzame odgovornost, izrazi obžalovanje, obljubi, da se napaka ne bo ponovila.

102
Q

URADNO BESEDILO

A

Moje ime
ustanova
naslov …………………………………………Kraj,datum

Prejemnikovo ime
naslov

ZADEVA+TEMA

Nagovor

besedilo

  • Posamezne teme po odstavkih!
  • kam, kje, kdaj, namen, ura!

npr. že v naprej se vam zahvaljujemo/ veslimo se sodelovanja z vami

Pozdrav,

Podpis
Vloga npr. predsednik dijaške skupnosti

103
Q

JEZIKOVNI PRIROČINIKI

Ločimo?

A

Vsebinske
-slovnice, pravopisi

Abecedne
-slovarji

104
Q

VRSTE SLOVARJEV

A

ENOJEZIČNI

  • Splošni
  • Posebni (tematski, terminološki)

VEČJEZIČNI

  • Splošni
  • Posebni(tematski, terminološki)
105
Q

SESTAVA SLOVARSKEGA SESTAVKA SSKJ

A

Geslo ali izočnica GLAVA-je vse do oklepaja (zaglavje- podake o naglasnih in oblikovnih posebnostih gesla, o izgovoru in tonemskem naglasu)

POMENSKI DEL SLOVARSKEGA SESTAVKA
-pomenska razlaga s ponazoralnim gradivom (1. 2. 3.)

•frazeološko gnezdo (KROGEC)–> frazemi, ki vsebujejo geslo

-terminološko gnezdo(DIAMANT)–>strokovni izrazi posameznih strok (zool).

Slogovni/stilni kvalifikatorji star. ekspr. zool.–> v katerih vrstah besedil se beseda uporablja (starinsko, ekspresivno, zoologija)

Slovenščina slovnica matura (3 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions