Slovnica matura Flashcards
1
Q
Besede glede na izvor
A
Domače
Prevzete
2
Q
Stopnja prilagojenosti prevzetih besed
A
popolnoma-sposojenke
deloma-tujke
neprilagojene-citatne besede
3
Q
Vrste besed glede na tvorjenost
A
tvorjenke–>koren(BP)+ obrazilo miz+ica
netvorjenke–>koren+končnica miz+a
4
Q
Kako nastane tvorjenka?
A
Iz besedne zveze-skladenjska podstava..
Debeluh(tvorjenka)–>tisti, ki je debel
5
Q
Kaj je besedotvorna podstava?
A
Tisti del besede, ki se pri tvorjenju ohrani
6
Q
Kakšen pomen daje obrazilo besedi?
A
Besedi daje slovnični in predmetni pomen.
7
Q
Vrste obrazil
A
PRIPONE–>knjižnICA
PREDPONA–> PRI lepiti
MEDPONA–>krvOdajalec, rdeče-moder
8
Q
Vrste tvorjenk
A
SESTAVLJENKA
IZPELJANKA
ZLOŽENKA
SKLOP
9
Q
SESTAVLJANKA(sestavljanje)
A
predpona in enodelna BP
- PRAčlovek(prvotni človek)
- PREdober(preveč dober)
10
Q
IZPELJANKA(izpeljava)
A
enodelna BP + pripona
- novICA(to, kar je novo)
- načrtOVATI(delati načrt)
11
Q
ZLOŽENKA(zlaganje)
A
MEDPONA in dvodelna BP
zobOtrebec(to s čimer se trebi zobe)
12
Q
SKLOP
A
brez obrazila in večdelna BP
skup zlimaš enakovredne besede.
se-ve-da, pet-in-tri-deset, če-tudi, po-tem
13
Q
Kaj uporabim pri skladenjski podstavi?
BITJE npr.kuhar
A
TA, KI
-kuhar–>ta, ki kuha
14
Q
Kaj uporabim pri skladenjski podstavi?
STVAR npr.ogrlica
A
TO, KAR
-ogrlica–> to, kar je ob grlu
15
Q
Kaj uporabim pri skladenjski podstavi?
NAPRAVA npr.rezilo
A
TO, S ČIMER
-rezilo–> to s čimer se reže
16
Q
Kaj uporabim pri skladenjski podstavi?
PROSTOR npr. čakalnica
A
TO, KJER
-čakalnica–>to, kjer se čaka
17
Q
Kaj uporabim pri skladenjski podstavi?
ČAS, PRISLOV npr.domov
A
TAM, KJER JE
-domov–>tam kjer je dom
18
Q
Kaj uporabim pri skladenjski podstavi?
DEJANJE npr.kuhanje
A
TO, DA
-kuhanje–> to, da se kuha
19
Q
Kaj uporabim pri skladenjski podstavi?
NAČIN npr. načrtovalno
A
TAKO, DA
-načrtovalno–>tako, da se načrtuje
20
Q
Kaj uporabim pri skladenjski podstavi?
LASTNOST npr. varnostni
A
TAK, KI
-varnostni–> tak, ki varuje
21
Q
Katera vrsta tvorjenke je podbradek?
A
Izpeljanka, ker je pripona prisotna v skladenjski podstavi –> to kar je pod brado
(podkuhar–>nižji kuhar)
22
Q
Katera vrsta tvorjenke je podvozje?
A
To, kar je pod vozom.
pod prisotna v skladenjski podstavi–>izpeljanka
ni sestavljanka
23
Q
Kako delimo besedne vrste?
A
PREGIBNE -samostalniška beseda -pridevniška beseda -glagol NEPREGIBNE -prislov -veznik -predlog -členek -medmet
24
Q
SAMOSTALNIŠKA BESEDA
kaj z njo poimenujemo
kaj uvrščamo s SB
A
Poimenujemo bitja, stvari, pojme
- Samostalnik
- Samostalniški zaimek
- Posamostavljeni pridevnik
25
SAMOSTALNIK
| Kaj mu določamo?(4)
- SPOL
- ŠTEVILO
- SKLON
- SKLANJATEV
26
samostalnik
| SPOL
m, ž, sr
27
samostalnik
| ŠTEVILO
-Ed. Dv. Mn.
Množinski samostalniki--> samo v množini (SO ošpice, možgani, hlače, očala, jetra, jasli)
-Edninski samostalniki--> samo v ednini (JE kri, listje, mladina, prijaznost)
```
-NEŠTEVNI samostalniki poimenujejo:
snov
skupino
pojem
ker se ne dajo šteti jih uporabljamo samo v ednini
```
28
samostalnik
| Namesto dvojine uporabljamo množino pri:
- Parnih delih telesa --> roke, noge, komolci…
- Parnih oblačilih -->rokavice, nogavice…
- Bioloških parih--> starši…
29
samostalnik
| SKLONI
1. IMENOVALNIK Kdo ali kaj?
2. RODILNIK Koga ali česa?
3. DAJALNIK Komu ali čemu?
4. TOŽILNIK Kdo ali kaj?
5. MESTNIK O kom ali o čem?
6. ORODNIK S kom ali s čim?
30
samostalnik
| MOŠKE SKLANJATVE
1. RODILNIK -A
POSEBNOSTI!
grad/gradu 2., brat/brata 4., nož/nožem, zob
otrok--> orodnik mn. z otroKi je Križ
2.RODILNIK -E
(Miha)
3.BREZ KONČNICE
(BIC)
-lah sklanjamo po 1. moški-->BIC-a)
31
samostalnik
| ŽENSKE SKLANJATVE
1. RODILNIK -E
POSEBNOSTI!!
mati--> 4. mater
hči--> 2. hčere, 4. hčer, 6. (s) hčerjo
gospa--> 2. gospe, 5. (pri) gospe, 6. dv gospema
2.RODILNIK -I
(Perut-i) z dvema perutma!
3.BREZ KONČNICE
(Karmen, Dolores)-->tuja ženska imena
(Babi, mami)--> pomanjševalnice
32
samostalnik
| SREDNJA SKLANJATEV
RODILNIK -A
IMENOVALNIK -O, -E
-Mesto/Mesta
-Jajce/Jajca
33
SAMOSTALNIŠKI ZAIMEK
| Ločimo?
OSEBNI--> posredno poimenujejo osebe
jaz ti on
midva vidva onadva
mi vi oni
NEOSEBNI-->sprašujejo po samostalnikih
- vprašalni zaimki(skloni)
- oziralni(kdor,kogar)
- nodoločni(nekdo, nekaj)
- nikalni(nihče, nič)
- poljubnostni(kdo,kaj)
34
Kaj določamo osebnim samostalniškim zaimkom?
spol, sklon, števlo, obliko
SKLON
1. on
2. njega/ga
3. njemu/ mu
4. njega/ ga
5. o njem
6. z njim
OBLIKA
-Naglasna
skloni--> jaz, mene, meni,mene, njemu, njega
-naklonska
skloni--> /, me, mi, me, mu, ga
35
Kaj je povratni osebni zaimek?
Nima imenovalnika--> ne nastopa v vlogi osebka
| -nanašanje na osebek (sebe/se)
36
POSAMOSTAVLJENI PRIDEVNIK
Besede, ki so pridevniki ampak jih uporabljamo samostojne- namesto samostalnikov
-indirektno poimenovanje
dežurni (učenec)
gorenjska (dežela)
37
GLAGOL
Kaj z njim poimenujemo?
Ločimo?
Kaj mu določamo?
-Poimenujemo dejanje, dogajanje, zaznavanje, stanje ali razmerje
-PO POMENU LOČIMO:
Polnopomenske--> poimenujejo dejanje, dogajanje,stanje
Nepolnopomenske-->sam po sebi ne pove dovolj
- VID(dovršni/nedovršni)
- VRSTE GLAGOLSKIH OBLIK osebne, neosebne
- NAKLON(povednik, velelnik, pogojnik)
- GLAGOLSKI ČAS(sed., prih, pret., predpret.)
- GLAGOLSKO PREGIBANJE/SPREGANJE(oseba, število)
38
Glagoli po pomenu
* POLNOPOMENSKI: poimenujejo dejanje, dogajanje, stanje… ki si ga lahko predstavljamo --> priti
* NEPOLNOPOMENSKI(pomožni): nam ne zbudijo predstave o dejanju, dogajanju… Dodajamo jim dopolnila. Delimo jih v skupine:
I. fazni: izražajo samo stopnjo/fazo v dogajanju--> začnem, neham, končam
II. naklonski: izražajo razmerje do česa --> moram, hočem, želim
III. glagol biti --> je (Oddih je pester.)
Predavanje je v prvem nadstropju.-->NEPOLNOPOMENSKI
Predavanje je dolgočasno. -->NEPOLNOPOMENSKI
39
GLAGOLSKI VID
DOVRŠNI
(dovršniki) izražajo dejanje z omejenim trajanjem -->pripotovati, priti, zagledati
NEDOVRŠNI
(nedovršniki) izražajo dejanje z neomejenim trajanjem -->potovati, hoditi, gledati
* Iz nedovršnika dovršnik -->dodaš predpono (potovati – pripotovati)
* Iz dovršnika v nedovršnik -->zamenjaš pripono (opaziti – opazovati)
40
OBLIKOVNE LASTNOSTI GLAGOLOV
Ločimo dve vrsti glagolskih oblik:
• OSEBNE: izražajo osebo in število-->potuje = 3. oseba ednine. Izražajo tudi naklon in čas
• NEOSEBNE: ne izražajo osebe in števila-->potovat.
Poznamo naslednje neosebne glagolske oblike:
NEDOLOČNIK: -->potovati, peči; neosebna glagolska oblika na -ti/-či
NAMENILNIK: -->potovat, peč; neosebna glagolska oblika na -t/-č uporablja se ob glagolih premikanja
OPISNI DELEŽNIK NA -I: -->videl; neosebna glagolska oblika na -l, z njo tvorimo prihodnjik, preteklik, predpreteklik in pogojnik
TRPNI DELEŽNIK NA -N/-T: -->opažen, ujet; neosebna glagolska oblika, s katero delamo trpne povedi
41
GLAGOLSKI NAKLON
* POVEDNIK: sporočevalec prikazuje dejanje/stanje - bo potoval
* VELELNIK: sporočevalec poziva naslovnika k dejanju -potuj
* POGOJNIK: sporočevalec izraža umišljeno dejanje - bi potoval
42
GLAGOLSKI ČAS
* Sedanjik
* Prihodnjik
* Preteklik
* Predpreteklik --> smo bili potovali
43
GLAGOLSKO PREGIBANJE – SPREGANJE
Pregibanje v osebi in številu. Isto kot sklanjanje.
Posebnosti: velelnik ne izraža vseh treh oseb, izraža le 2. osebo v vseh 3 številih -> glej, glejta, glejte, ter 1. osebo dvojine in množine -> glejva glejmo. Za velelnik je značilna VELELNIŠKA SPREGATEV.
Pogojnik je zložen iz 2 delov: sedanji pogojnik iz opisnega deležnika na -l in iz oblike bi, ki je enaka za vse tri osebe in za vsa tri števila --> bi gledal, pretekli pogojnik pa iz opisnega delažnika na -l in pogojnika glagola biti --> bi bil gledal
44
PRIDEVNIŠKA BESEDA
Kaj z njo poimenujemo?
Vrste pridevniških besed?
Poimenujejo:
- lastnost
- vrsto
- svojino
- količino
Dopolnjujejo samostalniške besede h katerim jih pridevamo.
* pridevniki
* števniki
* pridevniški zaimki
45
OBLIKOSLOVNE LASTNOSTI PRIDEVNIŠKIH BESED
```
S samostalniki se ujemajo v:
• Spolu
• Sklonu
• številu
Posebnost pridevniške zveze je navezovalnost-->v tožilniku ednine moškega spola imajo končnico -ega, če je samostalniška beseda izpuščena. --> Ogledali smo se rastlinski svet in jamski svet (jamskega).
```
46
V STAVKU so pridevniške besede del drugega stavčnega člena:
1. Kot del POVEDKA:
- v vlogi povedkovega določila --> Rastlinski svet je na otoku raznolik
- v vlogi povedkovega prilastka --> Voznik je ustavil utrujen.
2. Vloga LEVEGA PRILASTKA (kjerkoli)--> Mirne počitnice lahko preživite na morju.
47
PRIDEVNIK
| Kaj neposredno poimenuje?
* Lastnost – lastnostni pridevnik --> miren KAKŠEN?
* Vrsto – vrstni pridevnik (poimenuje uvrščenost v skupino enakih) --> rastlinski KATERI? Značilne končnice: -ski, -ški, -čki, -nji, -ji, -ni, -ov/-ev
PAZI! Slovenski se piše z malo!!
•Pripadnost prvine osebnosti – svojilni pridevnik--> Klemnov ČIGAV?
PAZI! Če so izpeljani iz lastnih (Koslovelov) imen pišeš z veliko, če ne z malo!!
48
SLOVNIČNE LASTNOSTI PRIDEVNIKOV:
* Trispolskost
* Trištevilskost
* Navezovalnost
49
pridevniške besede
ŠTEVNIK
Kaj z njimi poimenujemo?
Katere ločimo?
POIMENUJEMO
- neposredno količino
- položaj prvine v vrsti
```
1. Glavni števniki – KOLIKO?
• Spol
• Število
• Sklon
Zapis glavnih števnikov: skupaj pišemo glavne številke 1-99 in stotice.
```
2. Vrstilni števniki – KATERI?
• Spol
• Število
• Sklon – sklanjajo se kot pridevniki
3. Ločilni števniki – z njimi poimenujemo:
• Količino prvin troje gorovij – štejemo zlasti množinske samostalnike
• Količino vrst prvin troja gorovja = gorovja treh vrst (kremenčeva, apnenčasta, škrilasta)
4. Množilni števniki – z njimi poimenujemo količino delov prvine trojni skok = sestavljen iz 3 različnih obratov
50
pridevniške besede
| PRIDEVNIŠKI ZAIMEK
Skupina pridevniških besed, ki posredno poimenujejo lastnost, vrsto, svojino, količino.
Lastnostni --> KAKŠEN?
Vrstni --> KATERI?
svojilni --> SVOJ
količinski --> KOLIKOR
SLOVNIČNE LASTNOSTI:
• Spol
• Število
• Sklon
51
Pridevniške zaimke delimo na:
* Osebne --> vaš
| * Neosebne --> tisti, kakšen, čigav
52
Osebni zaimki izražajo slovnično osebo, to so:
Svojilni zaimki --> moj, najin, naš, tvoj, vaš…
| Povratni svojilni zaimek --> svoj
53
Neosebni pridevniški zaimki ne izražajo slovnične osebe, ločimo več skupin:
```
Vprašalni --> kakšen, kolikšen
Oziralni --> kakršen
Nedoločni --> nekakšen
Nikalni --> nikakršen
Kazalni --> tak, ta/tisti/oni, toliko (izražajo bližino, oddaljenost, veliko oddaljenost)
Istostni --> enak, isti
```
54
PRISLOV
Kakšna besedna vrsta je? Izjema?
Vrste prislovov?
Prislovni zaimki
Je nepregibna besedna vrsta – končnica se ne spreminja. IZJEMA je načinovni prislov, ki se stopnjuje. Prislov pojasni glagolsko dejanje glede na čas, način, kraj in vzrok.
- KRAJEVNI-->kje, kam, kod?(domov, povsod, nikjer, spredaj, zadaj, doma)
- ČASOVNI-->Kdaj, od kdaj, do kdaj? (Poleti, pozimi, dopoldne,popoldne, zjutraj, zgodaj, pozno, nikoli, vedno, nikdar, včasih )
- NAČINOVNI-->Kako, na kakšen način? (Lepo, zanimivo, hitro, dobro…)
- VZROČNI-->Zakaj? (Zato, zatorej, nalašč)
```
PRISLOVNI ZAIMKI
• Časovni: takrat, kadar
• Krajevni: tam, nekam, tod, tja…
• Načinovni: tako, nekako, kakor…
• Vzročni: zato
```
NAČINOVNI:
1. OSNOVNIK: kratko, blizu
2. PRIMERNIK: krajše, bližje
3. PRESEŽNIK: najkrajše, najbližje
55
```
PREDLOG
Kaj je?
Razmerja?
H/K
S/Z
```
Nepolnopomenska besedna vrsta, ki skupaj s samostalniško ali pridevniško besedo tvori predložno zvezo.
Predlogi poimenujejo naslednja razmerja:
• Prostorsko -->v rokah, iz stanovanja, pod mizo
• Časovno --> v ponedeljek, med obiskom, pred maturo
• Vzročno --> zaradi suše
Predlog H pišemo pred besedami ki se začnejo na črko G ali H, K pa pred vsemi ostalimi.
Predlog S pišemo pred črkami: Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa (vsi soglasniki v stavku), Z pa pred vsemi ostalimi.
56
VEZNIK
kaj je?
ločimo?
Poimenuje logična razmerja med prvinami predmetnosti in ne vpliva na obliko besede za seboj.
Ločimo dve vrsti veznikov
• Priredna
• Podredna
GLEJ PRIREDJA IN PODREDJA!!!!!!!!!!!!!!!
57
ČLENEK
| Kaj je?
Členki so besede, s katerimi izražamo svoje mnenje o nečem.
Izraža razumsko razmerje do tistega o čemer govori.
-Po njih se ne moremo spraševati. -->le, samo, še, že, komaj, šele, vedno, baje, mogoče…
* Jure je popil ŠE sok.
* BAJE bo jutri snežilo.
* SAMO mi smo šli na izlet.
58
MEDMET
| Kaj je?
Medmeti so vedno naglašena nepregibna besedna vrsta.
Kaže čustveno razmerje do tistega o čemer govori.
-Izražajo pripovedovalčevo trenutno razpoloženje, čustvena stanja in odnos do okolice.
Z medmeti lahko:
Posnemamo živalske glasove --> hov, štrbunk = POSNEMOVALNI
Nagovarjamo ljudi --> hojla, živjo = RAZPOLOŽENJSKI
Velimo --> pst = VELELNI
59
STAVČNI ČLENI
POVEDEK
OSEBEK
PREDMET
PRISLOVNA DOLOČILA--> kraja, časa, načina, vzroka, količine
PRILASTEK -zraven 2. ŠČ -->osebka, predmeta, prislovnega določila
POVEDKOVO DOLOČILO- ob pomožnem/pomensko nepopolnem glagolu
POVEDKOV PRILASTEK- ob pomensko popolnem glagolu
60
POVEDEK
| Kako ga podčrtamo in kako se vprašamo?
podčrtamo z valovito črto --> Kaj se v stavku dogaja?
61
OSEBEK
| Kako ga podčrtamo in kako se vprašamo?
podčrtamo z eno ravno črto --> Kdo ali kaj + povedek?
62
PREDMET
| Kako ga podčrtamo in kako se vprašamo?
podčrtamo z dvema ravnima črtama --> Koga ali česa? Komu ali čemu? Koga ali kaj? Pri kom ali pri čem? S kom ali s čim? + povedek
63
PRISLOVNA DOLOČILA
| Kako jih podčrtamo in kako se vprašamo?
podčrtamo s poševnimi črtami in jih delimo glede na vprašalnico na:
- prislovno določilo kraja: Kje/kam/kod ... + povedek?
- prislovno določilo časa: Kdaj/od kdaj ... + povedek?
- prislovno določilo načina: Kako + povedek?
- prislovno določilo vzroka: Zakaj + povedek?
- prislovno določilo količine: Koliko + povedek?
64
PRILASTEK
| Kako ga podčrtamo in kako se vprašamo?
Prilastek je zmeraj le del drugega stavčnega člena (osebka, predmeta ali prislovnega določila), ki ga dopolnjuje.
(pikice)
Po njem se vprašamo: KAKŠEN/KATERI/ČIGAV?
PRIMER LEVEGA PRILASTKA: Ob cesti raste lepo drevo. (KAKŠNO drevo?)
Levi prilastki so pridevniške besede in so ujemalni, saj se pridevniška beseda v spolu, sklonu in številu ujema s samostalniško besedo v jedru.
PRIMER DESNEGA PRILASTKA: Kupuje potico z makom. (KATERO potico kupuje?)
Desni prilastki so najpogosteje samostalniki in so lahko ujemalni (prijateljica Mina, ptica pevka) ali neujemalni (torta s čokolado, hiša modrosti).
65
POVEDKOVO DOLOČILO
| Kako jih podčrtamo in kako se vprašamo?
Povedkovo določilo je del povedka ob pomožnem/pomensko nepopolnem glagolu. Vlogo povedkovega določila največkrat opravlja samostalniška ali pridevniška beseda v imenovalniku ali glagol v nedoločniku.
Katja je lektorica.
Dedek je že star.
66
POVEDKOV PRILASTEK
Povedkov prilastek je del povedka in se nanaša (in tudi ujema) z osebkom ali s predmetom.
Nahaja se ob pomensko popolnem glagolu. Po njem se vprašamo z vprašalnicami:
- KAKŠEN/KATERI/ČIGAV + povedek + osebek/predmet.
Nejc je vesel zavriskal.
Kakšen je zavriskal Nejc? Vesel. (kakšen + povedek + osebek)
Srečal sem Nejca veselega.
Kakšnega sem srečal Nejca? Veselega. (kakšnega + povedek + predmet)
67
POVED
def.
po čem prepoznamo
Najmanjša zaključena enota besedila/sporočila(smiselnost, sovnisnost, zaokroženost.)
- prepoznamo po: Velika začetnica, končno ločilo.
- govor: Končna intonacija
68
Katere povedi ločimo?
ENOSTAVČNE POVEDI
-sestavljene iz enega stavka
(Miha je dobil darilo)
VEČSTAVČNE POVEDI
-se imenujejo tudi zložene povedi.
-sestavljene so iz več stavkov
-2 vrsti:
PRIREDNE(S+S)--> Matej hodi v šoli in v slušbo
PODREDNE(S/S)-->Jasno je, da je poleti sončno
69
STAVEK
def?
ločimo?
Besede zbrane okoli povedka.
(povedki v podredjih med sabo ločeni z vejicami!)
- DVODELNI STAVKI-->osebkov in povedkov del (Otroci so ostali doma)
- ENODELNI STAVKI-->Nimajo osebka ali nimajo osebne glagolske oblike. (Pojdi.)
70
Kaj je PASTAVEK?
Posebna kategorija enodelnih neglagolskih stavkov, v katerih je:
- zvalnik-->Tina!
- členek-->Seveda.
- medmet--> Ojej.
71
VEČSTAVČNA ALI ZLOŽENA POVED
Sestava?
Glede na razmerje ločimo?
Sestavljata jo: osnovni + dopolnjevalni stavek
PRIREDJE: Dopolnjevalni stavek dopolnjuje celotni osnovni stavek, sta enakovredna.
PODREDJE: Dopolnjevalni stavek dopolnjuje le del osnovnega stavka. Sta neenakovredna.
72
PRIREDJA
| naštej
- VEZALNO
- STOPNJEVALNO
- LOČNO
- PROTIVNO
- POSLEDIČNO
- POJASNJEVALNO
- SKLEPALNO
73
Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?
Hodi in gleda.
Sedla je in zapisovala naročila.
VEZALNO PRIREDJE
VEZNIKI
In, pa, ter
Ni vejice!!!!!!
74
Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?
Niti ne riše niti ni tiho.
Ne samo, da je dober učenec, temveč je tudi zanesljiv prijatelj.
STOPNJEVALNO PRIREDJE
Niti-niti
Ne-ne
Ne samo/ne le – ampak tudi/temveč tudi/marveč tudi
Kadar so vezniški pari niti-niti, ne-ne, vejice ne pišemo.!!!!!!!!!!
75
Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?
Ali beri ali poslušaj.
LOČNO PRIREDJE
Ali – ali, bodisi – bodisi
Ni vejice!!!!!!!
76
Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?
Je majhna, toda prebrisana.
PROTIVNO PRIREDJE
Toda, vendar, ampak, temveč, marveč, a, pa, ali
Vejica!!!!
77
Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?
Več dni je deževalo, zato so reke prestopile bregove.
POSLEDIČNO PRIREDJE
Zato
Vejica!!!!!!!
78
Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?
Bilo je toplo, saj so namerili 25 stopinj Celzija.
To je moj brat, in sicer je to Toni.
POJASNJEVALNO PRIREDJE
Saj, kajti, namreč, in sicer, to je..
Vejica!!!!!!!
79
Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?
Star je 13 let, torej hodi v 7. razred.
SKLEPALNO PRIREDJE
Torej, zato, zatorej, tako, tedaj
Vejica!!!!!!!!!!!!
80
Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?
- Kdor veliko bere, veliko ve.
- Zdi se mi, da je tvoja domneva pravilna.
PODREDJE
OSEBKOV ODVISNIK
Vprašalnica:
Kdo ali kaj + glavni stavek
Vezniki:
Kdor, kar, da, če, koliko
vsa podredja majo vejico
81
Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?
Oče je sporočil, da je Tone bolan.
Kar si obljubil, moraš tudi izpolniti.
PODREDJE
PREDMETNI ODVISNIK
Vprašalnice od 2. do 6. sklona naprej + glavni stavek
Veznik:
Kar, da če, koga, kaj, koliko, kako
vsa podredja majo vejico
82
Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?
Kjer se križajo ceste, so zgradili krožišče.
PODREDJE
KRAJEVNI ODVISNIK
Vprašalnica:
Kje? Kam? Kod? Od kod? Do kod? + glavni stavek
Veznik:
Kjer, kamor, koder, kjer koli
vsa podredja majo vejico
83
Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?
Ko je čas kosila, si oddahnemo
PODREDJE
ČASOVNI ODVISNIK
Vprašalnice:
Kdaj? Od kdaj? Do kdaj? + glavni stavek
Veznik:
Ko, kadar, dokler, odkar, potem ko, medtem ko, brž ko, prej ko
vsa podredja majo vejico
84
Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?
Spekla bo palačinke, ker jih imajo otroci zelo radi.
PODREDJE
VZROČNI ODVISNIK
Vprašalnice:
Zakaj + glavni stavek
Veznik:
Ker, da
vsa podredja majo vejico
85
Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?
Spekla bo palačinke, da bo z njimi razveselila otroke.
PODREDJE
NAMERNI ODVISNIK
Vprašalnice:
Čemu + glavni stavek
Veznik:
Da, da bi
vsa podredja majo vejico
86
Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?
Če bi pogledal v pravopis, bi vsa krajevna imena zapisal pravilno.
PODREDJE
POGOJNI ODVISNIK
Vprašalnice:
Pod katerim pogojem + glavni stavek
Veznik:
Če, ko bi
vsa podredja majo vejico
87
Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?
Čeprav sem poznala odgovore na vsa vprašanja, sem molčala.
PODREDJE
DOPUSTNI ODVISNIK
Vprašalnice:
Kljub čemu + glavni stavek
Veznik:
Četudi, čeprav, dasiravno
vsa podredja majo vejico
88
Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?
Gledala me je, kot da me ni.
Ne da bi ga odprl, je pismo vrgel proč.
PODREDJE
NAČINOVNI ODVISNIK
Vprašalnice:
Kako + glavni stavek
Veznik:
Da, ne da, ko, kakor, kot, namesto da, tako da, čim, kolikor
vsa podredja majo vejico
89
Imenuj priredje/podredje-odvisnik-vprašalnica
naštej veznike
vejica ja/ne?
Sanje, ki so jih mati sanjali prejšnjo noč, so se uresničile.
PODREDJE
PRILASTKOV ODVISNIK
Vprašalnice:
Kakšen? Kateri? Čigav? + glavni stavek
Veznik:
Ki, kateri, čigar, da
vsa podredja majo vejico
90
Kako razdelimo lastna imena?
1. Stvarna lastna imena
2. Lastna imena bitij
3. Zemljepisna lastna imena
91
1.VELIKA ZAČETNICA V LASTNIH IMENIH BITIJ
* Imena posameznih ljudi: ime, priimek, vzdevek, stali pridevek
* Imena živali
* Imena veroslovnih in bajeslovnih bitij
* Imena prebivalcev: naselja, pokrajine, države, celine, planeta
* Imena pripadnikov ljudstev, narodov, delov narodov
Enobesedna lastna imena pišemo z veliko začetnico.
V večbesednih lastnih imenih bitij pišemo prvo besedo z veliko, druge pa z malo – RAZEN ČE NISO ŽE SAME LASTNO IME.
92
z malo začetnico pišemo(niso lastna imena):
Z MALO ZAČETNICO PIŠEMO: (ker niso lastna imena)
• Izobrazbene, častne, funkcijske nazive pred imenom --> dr. France Prešeren, oče Stanislav Škrabec
* Poimenovanja ljudi po jezikovni, rasni, verski pripadnosti --> črnec, budistka, indoevropejka
* Stalne časovne in zemljepisne pridevke za pripadnike narodov-->stari Grki, zamejski Slovenci
* Poimenovanja za pripadnike gibanj, nazorov, cerkvenih redov, časopisov, društev, strank, podjetij --> ilirec, marksistka, modernist, mladoslovenec, socialistka, frančiškan, nobelovka
93
2. VELIKA ZAČETNICA V ZEMLJEPISNIH LASTNIH IMENIH
Enobesedna zemljepisna lastna imena pišemo z veliko začetnico.
Večbesedna zemljepisna lastna:
• V naselbinskih lastnih imenih (naselja, vasi, mesta, trgi, zaselki) pišemo vse besede z veliko začetnico,
IZJEMA so le neprvi predlogi in neprvi samostalniki: MESTO, SELO, VAS, TRG, NASELJE --> Mašun pod Snežnikom, Novo mesto
• V nenaselbinskih lastnih imenih (vse ostalo + deli naselbin) pišemo neprve besede z malo, razen, če same niso lastno ime -->Gašperjev hrib, Apeninski polotok, Kamniške Alpe
94
3. VELIKA ZAČETNICA V STVARNIH LASTNIH IMENIH
• Stvarna lastna imena poimenujejo:
- posebnost
- enkratnost
- posameznih stvari.
* Enobesedna stvarna lastna imena pišemo z veliko začetnico --> (lovišče) Jelen
* V večbesednih stvarnih lastnih imenih pišemo prvo besedo z veliko začetnico, neprve besede pa z malo, RAZEN ČE NISO SAME LASTNO IME --> Zavod za gozdove Slovenije
* Stvarna lastna imena so: imena besedil (umetnostna, neumetnostna), knjig, zbirk, časopisov, prireditev, festivalov, organizacij, oddelkov ustanov, upravnih enot, posameznih vozil.
* Z veliko začetnico pišemo tudi prvo sestavino v mednarodnih latinskih ali polatinjenih imenih živalskih in rastlinskih vrst (Clivia miniata – klivija) in imenovalni prilastek k vrstnim imenom tehničnih izdelkov in trgovskih znamk (pisalni stroj Olivetti, zobna krema Kolodont).
95
4. VELIKA ZAČETNICA V SVOJILNIH PRIDEVNIKIH IZ LASTNIH IMEN
* Svojilne pridevnike iz lastnih imen, tvorjene z obrazili -ov/-ev sli -in, pišemo z VELIKO ZAČETNICO --> Klavdijin potomec.
* Kadar pridevniki na -ov/-ev ali -in zaznamujejo vrstnost, jih navadno pišemo z MALO ZAČETNICO --> aldrichova past
96
5. VELIKA ZAČETNICA V IZRAZIH SPOŠTOVANJA
Osebne in svojilne zaimke za ogovorjano osebo lahko pišemo z veliko ali z malo --> Tebe/tebe, Vaš/vaš
97
6. PISANJE S SAMIMI VELIKIMI ČRKAMI
Kadar želiš poudariti kako besedo ali del besedila --> javni napisi, naslovi, reklame… in tudi kratice --> CITES, DNK…
98
BESEDILA
- JAVNO OBVESTILO
- JAVNO VABILO
- JAVNO OPRAVIČILO
- URADNO BESEDILO
99
JAVNO OBVESTILO:
je kratko – gre za dejstva; kdo obvešča, koga obvešča (naslovnik pogosto ni imenovan), kaj se bo zgodilo, kdaj, kje, včasih je pojasnjen tudi vzrok. Oblika je šablonska: v »glavi« je logotip podjetja ali ustanove in naslov OBVESTILO, potem je ogovorni del, kjer izvemo naslovnika (Obveščamo dijake…) ali pa ime obveščevalca ( Mestna občina Ljubljana obvešča…). Nato je napisana vsebina, najpomembnejši podatki so zapisani krepkeje. Konča se s podpisom sporočevalca včesih tudi vljudnostna poved (Prosim za razumevanje).
100
JAVNO VABILO:
sporočevalec poziva množičnega naslovnika, naj se nečesa udeleži. SVOJ NAMEN IZRAZI NEPOSREDNO VABIMO VAS… Vsebovati mora podatke kdo vabi, na kaj vabi, kje in kdaj bo to, po navadi so navedeni tudi izvajalci programa. Oblika je šablonska: v »glavi« je znak podjetja, nato pa ogovorni del. V njem je sporočevalec izražen s prvoosebno glagolsko obliko (vabimo vas) ali tretjeosebno (klub vabi). Končni del ni strogo določen; po navadi se konča s ponovljenim pozivom (vljudno vabljeni), redkeje pa s podpisom sporočevalca ali znakom podjetja.
101
JAVNO OPRAVIČILO:
po navadi je namenjeno natanko določenemu naslovniku, ampak ga sporočevalec objavi v medijih, ker želi s tem seznaniti širšo javnost. Nima strogo predpisane oblike. V naslovu mora biti poimenovana bedsedilna vrsta OPRAVIČILO. Na začetku navede, komu se opravičuje in za kaj, po tem navede vzroke za nastalo napako, na koncu se vljudno opraviči in podpiše. Sporočevalec je vedno izražen prvoosebno. Sporočevalec prizna napako, prevzame odgovornost, izrazi obžalovanje, obljubi, da se napaka ne bo ponovila.
102
URADNO BESEDILO
Moje ime
ustanova
naslov ................................................Kraj,datum
Prejemnikovo ime
naslov
ZADEVA+TEMA
Nagovor
besedilo
- Posamezne teme po odstavkih!
- kam, kje, kdaj, namen, ura!
npr. že v naprej se vam zahvaljujemo/ veslimo se sodelovanja z vami
Pozdrav,
Podpis
Vloga npr. predsednik dijaške skupnosti
103
JEZIKOVNI PRIROČINIKI
| Ločimo?
Vsebinske
-slovnice, pravopisi
Abecedne
-slovarji
104
VRSTE SLOVARJEV
ENOJEZIČNI
- Splošni
- Posebni (tematski, terminološki)
VEČJEZIČNI
- Splošni
- Posebni(tematski, terminološki)
105
SESTAVA SLOVARSKEGA SESTAVKA SSKJ
Geslo ali izočnica GLAVA-je vse do oklepaja (zaglavje- podake o naglasnih in oblikovnih posebnostih gesla, o izgovoru in tonemskem naglasu)
POMENSKI DEL SLOVARSKEGA SESTAVKA
-pomenska razlaga s ponazoralnim gradivom (1. 2. 3.)
•frazeološko gnezdo (KROGEC)--> frazemi, ki vsebujejo geslo
-terminološko gnezdo(DIAMANT)-->strokovni izrazi posameznih strok (zool).
Slogovni/stilni kvalifikatorji star. ekspr. zool.--> v katerih vrstah besedil se beseda uporablja (starinsko, ekspresivno, zoologija)
