slovnica Flashcards

1
Q

pomenska razmerja

naštevalno razmerje

A

dodajanje podatkov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

pomenska razmerja

časovno razmerje

A

dodajamo podatke o času

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

pomenska razmerja

protivno razmerje

A

dodajamo podatke, ki nasprotujejo podatkom v prvi povedi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

pomenska razmerja

posledično razmerje

A

podatki o posledicah dejanja oz. dogajanja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

pomenska razmerja

vzročno razmerje

A

v naslednji povedi so navedeni vzroki za dejanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

pomenska razmerja

namerno razmerje

A

dodan je namen dejanja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

pomenska razmerja

pogojno razmerje

A

dodani so pogoji za nastanek dogajanja, dejanja ali stanja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

pomenska razmerja

pojasnjevalno razmerje

A

dodano je pojasnilo mnenja, ugotovitve, trditve

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

pomenska razmerja

sklepalno razmerje

A

podan/dodan je skelp oz. ugotovitev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

načini navezovanja

A
  1. z isto besedo
  2. z delno ponovljeno besedo
  3. s sopomenko
  4. z nadpomenko
  5. s parafrazo
  6. z osebno glagolsko obliko
  7. implicitno/logično navezovanje -> naveznik ni izražen
  8. s pozaimljanjem oz. pronominalizacijo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

vrste pozaimljanja oz. pronominalizacije

A
  • z osebnimi samostalniškimi zaimki (staš -> mu)
  • z osebnimi svojilnimi zaimki (stašu -> njegov)
  • s kazalnimi pridevniškimi zaimki (punco -> ta)
  • s kazalnimi prislovnimi zaimki (šolo -> tam)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

načini razvijanja teme

opisovanje

A
  • prevladuje naštevalno razmerje
  • nizanje dejstev
  • obči sedanjik
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

načini razvijanja teme

pripovedovanje

A
  • prevladuje časovno razmerje
  • “nato”, “vsak”
  • preteklik
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

načini razvijanja teme

utemeljevanje

A
  • prevladuje pojasnjevalno ali sklepalno razmerje
  • novinarji, strokovnjaki (prof. pisci)
  • subj. - izražanje mnenja z utemeljitvijo
  • obči sedanjik
  • slogovna pestrost, razgibanost

ocena/recenzija, komentar, esej, sodba, pritožba, prošnja, prijava

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

načini razvijanja teme

razlagalno

A
  • prevladuje vzročno-posledično ali pogojno ali namerno razmerje
  • avtorji strokovnjaki, znanstveniki
  • “zato”, “ker”, “zaradi”
  • obči sedanjik
  • obj., def., natančnost

disertacije, diplomske naloge, seminarji referati, poljudnoznanstvena besedila

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

načini razvijanja teme

obveščanje

A
  • predstavljanje temeljnih podatkov
  • kdaj, kje, kdo, kaj,…
17
Q

kako je lahko pomensko razmerje med povedmi izraženo (ali ni izraženo)

A
  • eksplicitno: izraženo s prislovom ali prirednim veznikom (zato, torej, in sicer, vendar, namreč, toda…)
  • implicitno: ni izraženo, bralec ga mora sam izluščiti iz vsebine dopolnjevalne povedi
18
Q

aktualnostna povezava med povedmi

izhodišče

A

tisti del povedi, ki vsebuje znani podatek in navadno stoji na začetku povedi oz. pred povedkom

19
Q

aktualnostna povezava med povedmi

jedro

A

tisti del povedi, ki vsebuje novi podatek in navadno stoji na koncu povedi oz. za povedkom

20
Q

aktualnostna povezava med povedmi

vrste povezanosti po aktualnosti

po vrsti

A
  1. I2 -> J1: izhodišče druge povedi se nanaša na jedro prve povedi
  2. I2 -> I1: izhodišče druge povedi se nanaša na izhodišče prve povedi
  3. I2 -> (I1+J1): izhodišče druge povedi se nnaša na celo prvo poved
  4. I2 -> J1/2: izhodišče druge povedi je povezano le z delom jedra prve povedi, označimo z J/2
21
Q

uradni dopisi

pritožba

A
  • naslovnik: ustanova (neenakovredno razmerje: uradni nagovor, vikanje)
  • namen: izraziti nezadovoljstvo
  • objektvinost: dokazila
  • odzivno-pobudno besedilo ki pričakuje odgovor
21
Q

uradni dopisi

dopisi glede na namen

A
  1. pobudni dopisi: vabilo, ponudba, prošnja, poziv
  2. odzivni dopisi: zahvala, zavrnitev, pritožba, prijava, opravičilo
22
Q

uradni dopisi

zgradba jedra (pritožba)

A

a. izrek pritožbe
b. okoliščine
c. utemeljitev vzrokov nezadovoljstva
d. sklepna misel -> predlog rešitve

23
Q

uradni dopisi

prijava

A
  • naslovnik: ustanova (neenakovredno razmerje: uradni nagovor, vikanje)
  • namen: prijava na razpis
  • objektvinost: dokazila
  • odzivno-pobudno besedilo ki pričakuje odgovor
24
Q

uradni dopisi

zgradba jedra (prijava)

A

a. izrek prijave/sklicevanje
b. utemeljitev/pojasnilo primernosti (izkušnje, reference, znanja)
c. sklepna misel

25
Q

uradni dopisi

prošnja

A
  • naslovnik: ustanova (neenakovredno razmerje: uradni nagovor, vikanje)
  • namen: korist, pridobitev ugodnosti
  • objektvinost: dokazila
  • odzivno-pobudno besedilo ki pričakuje odgovor
26
Q

uradni dopisi

zgradba jedra (prošnja)

A

a. izrek prošnje
b. utemeljitev prošnje/ razlogi zanjo
c. sklepna misel

27
Q

komentar

definicija

A

prepričevalno besedilo, ki se odziva na aktualno družbeno dogajanje, pojav, problem, temo

28
Q

komentar

vsebina

A
  • aktualni problem je izhodišče za širše razmišljanje
  • subjektiven: pisec izraža stališče, vrednosti z utemeljevanjem
29
Q

komentar

zunanja zgradba

A
  • posebna rubrika
  • nadnaslov
  • fotografija pisca
  • sinopsis oz. povzetek
  • mednaslovi
  • udarna misel oz. poanta
30
Q

komentar - razvijanje teme

uvod

A

sklicevanje na pojav/problem
-> izkušnja, dogodek, izjava nekoga, objavljeno publicistično besedilo…

31
Q

komentar - razvijanje teme

jedro

A
  • navajanje vzrokov za pojav + mnenje + utemeljevanje mnenja
  • vključitev različnih pogledov
  • statistika
  • navajanje virov, raziskav, izjav ali javnega mnenja
32
Q

komentar - razvijanje teme

sklep oz. zaključek

A
  • predlog rešitve
  • razmislek o posledicah, ukrepih
  • izražen je na udarni, slogovno zanimiv način
33
Q

komentar

jezik, slog

A

osebni slog: retorične figure, slogovno zaznamovano besedišče, stopnjevanja, vrednotenjski pridevniki, frazemi

34
Q

komentar

delitev po načinu pisanja

A
  • uvodnik (“tema dneva”, “uvodnik”, napiše ga urednik
  • navadni komentar (nima slik, lahko anonimen, kratek)
  • glosa (izzivalno, napadalno, čustveno)
  • kolumna (slika avtorja, ime kolumne oz. rubrike)