Slovenska Romantika Flashcards
Romantika na Slovenskem
Začne se leta 1830 s pesmijo Slovo od mladosti in konča leta 1848 z marčno revolucijo
Glavni in najbolj kvaliteten predstavnik je bil Prešeren
V tistem času je bil najbolj pomemben Jovan Vesel Koseski, ki je napisal prvi slovenski sonet
Nekateri (Kopitar, Cigler, Slomšek, Bleiweis) so bili za preprost, razumljiv jezik, ki naj bi bil omejen na potrebe preprostih ljudi; prizadevali so si za novo pisavo-metelčico
Drugi (Čop, Prešeren, čbeličarji) pa so se želeli približati evropskim literatom in oddaljiti od ljudskega pesništva, uvajali so nove pesniške oblike (glosa, sonet, stanca, tercina,…), prav tako so uvajali intelektualne antične in biblijske metafore
Jovan Vesel Koseski
Udarne domoljubne pesmi, zaradi katerih so ga cenili “staroslovenci” (in Janez Bleiweis)
“Mladoslovenci” (Levstik, Stritar) so ga odklanjali zaradi konservativnih idej
Bolj patetičen pesnik (npr. če mu je kakšna beseda zmanjkala, sije je izmislil)
Klasicistične in razsvetljenske prvine
Potažba
Prvi slovenski sonet
Vsebinsko dvodelen: kvartine-vzbujanje močnih, viharnih čustev ≠ tercine-umirjenost, občutje sentimentalizma
Poudarja pomembnost zgodovine
Janez Cigler
Začetnik slovenskega proznega pripovedništva (prva slovenska povest Sreča v nesreči)
Pisal predvsem nabožna in poučna besedila
Urban Jarnik
Sentimentalizem, povezan s krščanskim religioznim nazorom
Izrazito čustveno dojemanje narave
Miha Kastelic
Urednik Krajnske čbelice
Nasprotnik konservativne predstave o slovenščini kot jeziku nižjega in neizobraženega sloja
Anton Martin Slomšek
Borec za slovenski jezik v šoli in cerkvi
Prva slovenska književna založba Mohorjeva družba
Janez Bleiweis
Urednik prvega slovenskega časopisa Kmetijske in rokodelske novice, kjer so umetniki objavljali svoje pesmi
Josipina Turnograjska
Prva slovenska pisateljica
Zelo izobražena za svojo dobo in okolje
Napisala povest Nedolžnost in sila, ki govori o Veroniki Deseniški
France Prešeren
Najpomembnejši predstavnik slovenske literarne romantike
Zgodnja dela napisana še v duhu razsvetljenstva
Prepričan, da mora narod dokazati svojo identiteto z visoko, umetniško zahtevno književnostjo, katere najvišja vrednota je lepota (ne zgolj razsvetljenska poučnost)
Zvišal dotedanji raven slovenske literature, dokazal izrazno moč slovenskega jezika
Prešernova pesniška obdobja
MLADOSTNO (1824-1830): delno še razsvetljensko, predromantično navdihnjeno (vedrejše doživljanje sveta in ljubezni); Povodni mož, Hčere svèt, Dekletam itd.
ZRELO (1828-1840): čustvena preizkušnja (ljubezen do Julije Primic, nesrečna zveza z Ano Jelovšek, tragična izguba prijateljev-Čopa, Korytka in Smoleta), huda življenjska kriza, izrazito romantično čustvo, misel na preteklost in prihodnost naroda, romantično dojemanje pesništva, raba zahtevnih romanskih pesniških oblik in orientalske gazele; Slovo od mladosti, Sonetje nesreče, Glosa, Sonetni venec, Krst pri Savici, Pevcu, Prekop itd.
POZNO (1840-1846): opustil visoke romantične teme in zahtevne pesniške oblike, vrnil k preprostim kitičnim oblikam, vsakdanjim temam in motivom ljudske pesmi; Neiztrohnjeno srce, Nezakonska mati, Zdravljica itd.
Hčere svèt
Romanca (zgled španskih romanc-moške asonance v vsakem drugem verzu), prva romanca v slovenščini
Lahkotno pojmovanje ljubezni (mladostno obdobje, razsvetljenstvo)
Vedra pesem
Motiv vasovanja (moški vasuje pod dekletovim oknom)
Slovo od mladosti
Elegija
Označuje začetek Prešernovega zrelega pesniškega obdobja in prvi izrazit vstop v romantiko
Razmerje do temeljnih življenjskih vprašanj (predvsem do mladosti in njene minljivosti)
Dvojno dojemanje mladosti-hkrati srečno in mračno življenjsko obdobje (oksimoron “temna zarja”)
Upanje, brezup, rezignacija
Stanca: 8 italijanskih enajstercev, mešana rima (abababcc), zadnja verza-sklep
Lirski subjekt se poslavlja od svoje mladosti, ki ni bila lepa
Visoke metafore iz Svetega pisma in antike, pregovori, fraze
Pri liža se svetobolju (razkorak med ideali in resničnim življenjem)
Glavna motiva: mladostne utvare, življenjsko razočaranje
Sonetje nesreče
Cikel šestih sonetov
Zelo pesimistični (osebna kriza)
Razvoj pesnikove bivanjske stiske: domotožje, razočaranje ob spoznavanju sveta, poraženost, vdanost v usodo, želja po smrti, resignacija
1. sonet: sonet domotožja, spoznanje o bivanjski breztalnosti, kvartetni del-tujstvo, tercetni del-Izgubljeno domačijstvo
2. sonet: razočaranje ob spoznanju resničnosti je razblinilo življenjske iluzije
3. sonet: kvartine-metaforična podoba hrasta, ki ga divja narava popolnoma uniči, tercine-človeški bivanjski položaj, usoda (“sovražna sreča”)
4. sonet: izrazit motiv smrti, pomeni pomiritev po nesrečnem življenju, polnem nadlog in nemira
5. sonet: tema smrti, vdana želja po odrešitvi iz nevzdržnega življenjskega položaja, pomeni le konec in ne prehoda v drugačno, morda lepše bivanje
6. sonet: sonet resignacije (občutje duhovne otrplosti in neobčutljivosti, ki izvira iz razočaranja in odpovedi), stanje moči, vztrajanja, celo kljubovanja življenju
Glosa
Zavest o nasprotju med ideali in resničnostjo
Nasprotje med pesnikovim duhovnim svetom in materialnim bogastvom družbe je večno
Trpi zaradi prezira, ki mu ga namenja družba, vseeno pa vztraja pri svojem vzvišenem poslanstvu, v katerem vidi pravo, notranje bogastvo
4 decime-končni verzi sestavljajo moto, verz-trohejski osmerec