Slovenska Romantika

Question 1

Romantika na Slovenskem

Answer 1

Začne se leta 1830 s pesmijo Slovo od mladosti in konča leta 1848 z marčno revolucijo
Glavni in najbolj kvaliteten predstavnik je bil Prešeren
V tistem času je bil najbolj pomemben Jovan Vesel Koseski, ki je napisal prvi slovenski sonet
Nekateri (Kopitar, Cigler, Slomšek, Bleiweis) so bili za preprost, razumljiv jezik, ki naj bi bil omejen na potrebe preprostih ljudi; prizadevali so si za novo pisavo-metelčico
Drugi (Čop, Prešeren, čbeličarji) pa so se želeli približati evropskim literatom in oddaljiti od ljudskega pesništva, uvajali so nove pesniške oblike (glosa, sonet, stanca, tercina,…), prav tako so uvajali intelektualne antične in biblijske metafore

Question 2

Jovan Vesel Koseski

Answer 2

Udarne domoljubne pesmi, zaradi katerih so ga cenili “staroslovenci” (in Janez Bleiweis)
“Mladoslovenci” (Levstik, Stritar) so ga odklanjali zaradi konservativnih idej
Bolj patetičen pesnik (npr. če mu je kakšna beseda zmanjkala, sije je izmislil)
Klasicistične in razsvetljenske prvine

Question 3

Potažba

Answer 3

Prvi slovenski sonet
Vsebinsko dvodelen: kvartine-vzbujanje močnih, viharnih čustev ≠ tercine-umirjenost, občutje sentimentalizma
Poudarja pomembnost zgodovine

Question 4

Janez Cigler

Answer 4

Začetnik slovenskega proznega pripovedništva (prva slovenska povest Sreča v nesreči)
Pisal predvsem nabožna in poučna besedila

Question 5

Urban Jarnik

Answer 5

Sentimentalizem, povezan s krščanskim religioznim nazorom
Izrazito čustveno dojemanje narave

Question 6

Miha Kastelic

Answer 6

Urednik Krajnske čbelice
Nasprotnik konservativne predstave o slovenščini kot jeziku nižjega in neizobraženega sloja

Question 7

Anton Martin Slomšek

Answer 7

Borec za slovenski jezik v šoli in cerkvi
Prva slovenska književna založba Mohorjeva družba

Question 8

Janez Bleiweis

Answer 8

Urednik prvega slovenskega časopisa Kmetijske in rokodelske novice, kjer so umetniki objavljali svoje pesmi

Question 9

Josipina Turnograjska

Answer 9

Prva slovenska pisateljica
Zelo izobražena za svojo dobo in okolje
Napisala povest Nedolžnost in sila, ki govori o Veroniki Deseniški

Question 10

France Prešeren

Answer 10

Najpomembnejši predstavnik slovenske literarne romantike
Zgodnja dela napisana še v duhu razsvetljenstva
Prepričan, da mora narod dokazati svojo identiteto z visoko, umetniško zahtevno književnostjo, katere najvišja vrednota je lepota (ne zgolj razsvetljenska poučnost)
Zvišal dotedanji raven slovenske literature, dokazal izrazno moč slovenskega jezika

Question 11

Prešernova pesniška obdobja

Answer 11

MLADOSTNO (1824-1830): delno še razsvetljensko, predromantično navdihnjeno (vedrejše doživljanje sveta in ljubezni); Povodni mož, Hčere svèt, Dekletam itd.
ZRELO (1828-1840): čustvena preizkušnja (ljubezen do Julije Primic, nesrečna zveza z Ano Jelovšek, tragična izguba prijateljev-Čopa, Korytka in Smoleta), huda življenjska kriza, izrazito romantično čustvo, misel na preteklost in prihodnost naroda, romantično dojemanje pesništva, raba zahtevnih romanskih pesniških oblik in orientalske gazele; Slovo od mladosti, Sonetje nesreče, Glosa, Sonetni venec, Krst pri Savici, Pevcu, Prekop itd.
POZNO (1840-1846): opustil visoke romantične teme in zahtevne pesniške oblike, vrnil k preprostim kitičnim oblikam, vsakdanjim temam in motivom ljudske pesmi; Neiztrohnjeno srce, Nezakonska mati, Zdravljica itd.

Question 12

Hčere svèt

Answer 12

Romanca (zgled španskih romanc-moške asonance v vsakem drugem verzu), prva romanca v slovenščini
Lahkotno pojmovanje ljubezni (mladostno obdobje, razsvetljenstvo)
Vedra pesem
Motiv vasovanja (moški vasuje pod dekletovim oknom)

Question 13

Slovo od mladosti

Answer 13

Elegija
Označuje začetek Prešernovega zrelega pesniškega obdobja in prvi izrazit vstop v romantiko
Razmerje do temeljnih življenjskih vprašanj (predvsem do mladosti in njene minljivosti)
Dvojno dojemanje mladosti-hkrati srečno in mračno življenjsko obdobje (oksimoron “temna zarja”)
Upanje, brezup, rezignacija
Stanca: 8 italijanskih enajstercev, mešana rima (abababcc), zadnja verza-sklep
Lirski subjekt se poslavlja od svoje mladosti, ki ni bila lepa
Visoke metafore iz Svetega pisma in antike, pregovori, fraze
Pri liža se svetobolju (razkorak med ideali in resničnim življenjem)
Glavna motiva: mladostne utvare, življenjsko razočaranje

Question 14

Sonetje nesreče

Answer 14

Cikel šestih sonetov
Zelo pesimistični (osebna kriza)
Razvoj pesnikove bivanjske stiske: domotožje, razočaranje ob spoznavanju sveta, poraženost, vdanost v usodo, želja po smrti, resignacija
1. sonet: sonet domotožja, spoznanje o bivanjski breztalnosti, kvartetni del-tujstvo, tercetni del-Izgubljeno domačijstvo
2. sonet: razočaranje ob spoznanju resničnosti je razblinilo življenjske iluzije
3. sonet: kvartine-metaforična podoba hrasta, ki ga divja narava popolnoma uniči, tercine-človeški bivanjski položaj, usoda (“sovražna sreča”)
4. sonet: izrazit motiv smrti, pomeni pomiritev po nesrečnem življenju, polnem nadlog in nemira
5. sonet: tema smrti, vdana želja po odrešitvi iz nevzdržnega življenjskega položaja, pomeni le konec in ne prehoda v drugačno, morda lepše bivanje
6. sonet: sonet resignacije (občutje duhovne otrplosti in neobčutljivosti, ki izvira iz razočaranja in odpovedi), stanje moči, vztrajanja, celo kljubovanja življenju

Question 15

Glosa

Answer 15

Zavest o nasprotju med ideali in resničnostjo
Nasprotje med pesnikovim duhovnim svetom in materialnim bogastvom družbe je večno
Trpi zaradi prezira, ki mu ga namenja družba, vseeno pa vztraja pri svojem vzvišenem poslanstvu, v katerem vidi pravo, notranje bogastvo
4 decime-končni verzi sestavljajo moto, verz-trohejski osmerec

Question 16

Sonetni venec

Answer 16

Teme: ljubezenska, bivanjska, domovinska, pesniška
Idejni temelj: Julijina ljubezen in naklonjenost bi lahko pesniku pregnala bivanjsko tesnobo in brezup, njegova ustvarjalnost bi zaživela v véliki poeziji, ki bi obogatila in osmislila tudi narodov obstoj
Sienski sonetni venec (najtežavnejša oblika)-magistrale
Akrostih “Primicovi Julji”
Premišljena zgradba, umetelno ponavljanje zadnjih in prvih verzov v posameznih sonetih ter v magistralu
Simetrična razporeditev tematskih krogov: vrh-nacionalna tema (7., 8., 9. sonet), začetek in konec-pesniška tema (1., 15. sonet), ključne sonete povezuje ljubezenska tema
1. sonet: izraženo sporočilo celotnega besedila, pojasnjuje zgradbo in temo
7. sonet: Orfejev mit poveže z romantičnem pojmovanjem poezije in pesnika, ki lahko s svojo pesniško močjo pomiri razprtije
8. sonet: odpira pogled v slovensko zgodovino, prehaja v politično misel
14. sonet: optimistična napoved osebne in narodove sreče sredi prebujenje pomladne narave
Magistralni sonet: sporočilno izhodišče celotnega venca

Question 17

Krst pri Savici

Answer 17

Povest v verzih
Epske in lirske prvine: epski Uvod, Krst-med epske prvine se vrivajo lirske, z dialogom so poudarjene tudi dramske značilnosti
O taki pesnitvi se je s Čopom dogovarjal že leta 1832 (Čop mu je predlagal nacionalno temo)zgledoval se je po Byronu, Puškinu, Danteju
Pokristjanjevanje v 8., 9. stoletju
Gorenjska-Blejski otok, Ajdovski grad (pri Bohinjski Bistrici)

Question 18

Deli Krsta pri Savici

Answer 18

MATIJU ČOPU: uvodni sonet, posvečen Čopu, pojasnjuje okoliščine in tematiko pesnitve, v smrti vidi pomiritev za Črtomira in zase
UVOD: dramatična zgodba o Črtomiru in njegovi duhovni spremembi od notranje trdnega in enovitega junaka, ki se bojuje za svobodo svojega ljudstva, do razdvojene in dvomeč osebnosti; zgodovinska snov; 26 tercin, hiter ritem, dramatičnost, dialogi, preobrati, zadnja kitica je kvartina
KRST: osebna, intimna snov (dotakne se najglobljih posameznikovih dvomov o osebni sreči, ljubezni, veri in življenjskem smislu), Črtomir se nam pokaže drugačen, resigniran, pahnjen v osebno stisko, tudi v ljubezni do Bogomile; 53 stanc

Question 19

Zdravljica

Answer 19

Odgovor slavilni pesmi Jovana Vesela Koseskega
Cenzura sprva preprečila objavo, leta 1847 Fran Miklošič črtal še četrto kitico, ki poziva “otroke Slave” k enotnosti
V celoti objavljena 1848 po odpravi cenzure ob marčni revoluciji
Družabna napitnica s politično vsebino (ideje francoske revolucije prenaša na slovenska tla, poziva k slovenski narodni svobodi)
Vizija demokratično urejene družbe s svobodnimi narodi
Osebni ton, Prešernova pozornost, namenjena povsem osebnim vrednotam (dobra volja, veselje, lepota, prijateljstvo)
Likovna pesem-verzi v kitici so razporejeni v obliki vinskega keliha

Question 20

Neiztrohnjeno srce

Answer 20

Izvir poezije je globlji, kot je poetova duša (je narava, vesolje, so nadčloveške moči)
Ko pesnik povrne dolg kozmosu, bo pomirjen
Pesimistično ozračje se končuje z idejo o pesnikovem zveličanju
Nibelunška kitica (pogosta v romantiki, zlasti za opisovanje temačnih zgodb): 4 dolgi verzi, vsak 13 zlogov, s premorom po sedmem zlogu = jambski trinajsterec

Question 21

Pevcu

Answer 21

Bivanjska in poetološka tematika
Glavni motiv: pesnikovo trpljenje (obvladuje ga z motivom pokončnega vztrajanja)
Strogo urejena in simetrična zgradba
Število verzov v kitici: 1.-2 verza, 2.-3 verzi, 3.-4 verzi, 4.-3 verzi, 5.-2 verza
Zvočni učinki izbranih rim, posebna samoglasniška igra poudarjenih vokalov
Romantično načelo disharmonične v harmoniji
Upiranje trpljenju-3 kitice, privolitev v trpljenje-2 kitici
1. kitica: kriza duha, razuma, brezup
2. kitica: bolečina srca (motiv kragulja, ki kljuva srce)
3. kitica: brezup, trpljenje, višek bolečine
4. kitica: dolžnost pesniškega poslanstva
5. kitica: pesniško poslanstvo-tragično, usodno, vzvišeno

Question 22

Nezakonska mati

Answer 22

Snovno povezana s Prešernovim razmerjem z Ano Jelovšek in njunimi nezakonskimi otroki
Izpoved nezakonske matere: mati nagovarja otroka in mu prisega brezpogojno ljubezen, saj sta ostala sama in zapuščena
Blizu ljudski pesmi (štirivrstičnice, folklorna metaforika)