Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Geografija II > SEVERNA AMERIKA > Flashcards

SEVERNA AMERIKA Flashcards

ANGLOAMERIKA

1
Q

Značilnosti SA

A
  • 2 državi z velikanskim ozemljem - ZDA, Kanada (po št. preb. manjša)
  • Značilna velika reliefna raznolikost
  • Redko poseljene
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kakšen tip poselitve je v ZDA?

A

poseben, z razvlečenimi predmestji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Nekaj značilnosti ZDA

A

energijsko najbolj potratna država, okoljski problemi, multikultura, višja rast prebivalstva, vojaško najmočnejša in politično najvplivnejša država, internet, gospodarska velesila (s Kitajsko se spopada za tehnološko prevlado), BDP največji na svetu, višji življenski standardi, največ priseljencev, neenakomerna porazdeltev bogastca

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj so nekatere razlike med Kanado in ZDA?

A

v Kanadi manjše socialne razlike, vpliv civilne družbe je večji kot v ZDA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Naravne enote SA

A

kanadski ščit, Priatlantsko nižavje, Apalači, Osrednje nižavje, Gorati zahod, Severna obal,. Zahodna obala, Vzhodna obala

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kanadski ščit

A

na S, iz predkambirja, delno potopljen (Hudsonov zaliv), pleistocensko ledeniško preoblikovanje, slabo poraščen, bogat z naravnimi viri – rudna bogastva, najstarejši del celine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Priatlantsko nižavje

A

med Apalači in atlantikom, na S delu na obliko vplivala poledenitev, nastala z nanosi rek, na S lijakasti tip obale, južnjeje lagunasti tip, zelo veliko priseljevanje sem –> tu je bilo gospodarsko središče ZDA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Apalači

A

staro gorstvo, dvignilo v paleozoiku, S del kaledonsko drugače hercinsko, danes se je precej znižal, ovira na poti – prvi priseljenci, obsežni gozdovi, veliki rudniki črnega premoga – včasih, smer JZ -SV

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Osrednje nižavje

A

porečje Missisipija in pritokov, od Mehiškega zaliva do Kanadskega ščita, nasuto nižavje (morski, vetrni, ledeniški, rečni nanosi), velika jezera ledeniškega nastanka, polsuho celisnko podnebje – črnozjom – kmetijstvo, za Z velike planjave, prerije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Gorati zahod

A

Severnoameriške Kordiljere, alpidska orogeneza v terciarju, mladonagubana gorstva, pleistocenska poledenitev
- Aljaško gorovje, Kaskadsko gorovje, Obalno gorovje, Obrežno gorovje, Sierra Nevada, Skalno gorovje
- Najvišji vrh – Denali - 6198 m
- Kotline: Velika kotlina (SLC), kalifornisko podolje – Sacramento, Koloradska planota
- Tekotnsko nemirno območje
- Nacionalni parki – Yellowstone (gejzirji), Grand Canyon

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Severna obala

A

Najbolj razčlenjena
* (Grenladnija – otok), Hudsonov zaliv, preoblikovana ledeniško, najmanj gosp. pomembna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Zahodna obala

A

– gorata, manj primerna za pristanišča, gospodarsko pomembna šele v drugi pol. 20. stol.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Vzhodna obala

A

nizka (lijakasti, lagunasti tip), najpomembnejša

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Povodja

A

Atlantskega oceana, tihooceansko, severnoledeno morje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Povodje Atlantskega oceana

A

največje, Misisipi (S–>J), ni najbolj za gospodarstvo, plovna reka, deltast izliv, izliva v Mehiški zaliv
- Desni pritok: Ohio, Tenenessee
- Levi pritok: Misouri, Arkansas
- Pomembno za namakanje, Tennessee – pridobivanje energije
- Reka Svetega Lovrenca: plovna, zamrzne pozimi (Labradorski tok), povezave med Atlantskim oceanom in Velikimi jezeri

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Tihooceansko povodje

A

Kolorado, Kolumbija, Jukon
- Po goratem svetu, niso primerne za plovbo, HE (akumulacij), intenzivno kmetijstvo, globoke struge

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Severno-ledeno morje

A

niso pomembne, zamrznejo, skozi ne poseljena območja, Mackenzie, Sasakatchewan

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Velika jezera

A

Gornje, Michigansko, Eriejsko, Huronsko, Ontarijsko, Veliko slano jezero (sol), Winnipeško
- Promet, prebivalstvo, industrija, vplivajo na podnebje (vlaga, milejše temp.)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Morski tokovi

A
  • HLADNI: Labradorksi, Kalifornijski
  • TOPLI: Zalivski –> Atlantski, Aljaški
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Podnebje

A
  • Temperature od juga proti severu enakomerno upadajo
  • Tople zračne mase iz Mehiškega zaliva, hladne zračne mase iz S
  • Ker v Osrednjem nižavju ni nobenih orografskih ovir se lahko te zračne mase širijo daleč (pozeba, velika gosp. škoda)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Podnebni dejavniki

A

geografska širina, morski tokovi, relief, oddaljenost od morja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Geografksa širina

A
  • Toplotni pasovi: Subtropski, zmernotopli, subpolarni,
  • Stalni vetrovi: zahodni vetrovi –> orografska ovira, gorati zahod
  • HURIKANI – V–>Z, nato na S – vzhodni vetrovi na S v subpol.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

relief

A

orografske pregrade, nadmorska vičina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

oddaljenost od morja

A

širok kontinent, v notranojosti manj padain

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

najbolj namočeni deli

A

z pobočja Kordiljer, JV ZDA (monsuni)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Kako nastanejo tornadi

A

trčijo hladne in tople zračne mase nastanejp zračni vrtini

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Podnebni tipi

A
  • POLARNO pod – ni rastlinstva, Arktična otočja
  • SUBPOLARNO pod – tundrsko rastlinstvo (mahovi, lišaji, trave), redka naselja Inuitov, rudarska naselja
  • ZMERNO HLADNO pod – Yellownife, iglasi gozdovi, velika temp. Amplituda
  • OCEANSKO pod – malo več nihanja temp. kot v Evropi, listnati, mešani gozd, SEKVOJE
  • CELINSKO VLAŽNO pod – J in V od Velikih jezer, listnanti mešani gozd, velika nihanja
  • CELINSKO POLSUHO pod – prerije (travnate pokrajine), črnozjom, bizoni
  • SUHO CELINSKO pod – puščave
  • SREDOZEMSKO pod – nekoliko hladnejše (hladen morski tok), sredozmesko rastlinstvo, Los Angeles
  • SUHO SUBTROPSKO pod. – puščavsko rastlinstvo – Las Vegas
  • SUBTROPSKO POLSUHO pod – travniško rastlinstvo
  • VLAŽNO SUBTROPSKO pod – včasih subtropski gozdovi, zdaj izkrčeni, JV ZDA
  • Gorati deli – GORSKO PODNEBJE in rastilnstvo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

padavine

A

na skarjnih delih veliko, iz J gor ->vedno manj, Tihooceanski obalni pas, JV del ZDA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

death line

A

na 100. poldnevniku, Z od tega pade manj kot 500 mm padavin

30
Q

poselitev Angloamerike

A
  • Indijanci, Inuiti – iz Azije, pleistocen (obdobje poledenitve, ko so lahko prišli peš)
  • Vikingi – obale SA
  • Kolumb, 15. stol. (Karibi)
  • Poselitev v večih fazah, prvi večji val v 17. stol., hitra rast vse do gospodarske krize l. 1929
  • Po srečanju s staroselci so jih poimenovali Indijnanci, nasilno so jih pregnali z njihovih ozemlj na sušni in gorati zahod
  • Pripeljali so delovno silo iz podsaharske Afrike (prva faza pri Apalačih), plantaže tobaka, bombaža
  • 18., 19.  Z od Apalačev, 20. stol. – skrajni zahod
31
Q

poselitev po 2. sv. vojni

A
  • Po 2. svetovni vojni zopet porast do 1970  omejevanje (zelena karta)
  • V prvih stoletjih: prevlada anglosaških priseljencev (Francozi, Švedi, Nizozemci …)  angleščina uradni jezik, v Kanadi dvojezično (Quebec)
  • Med in po 2. sv. Vojni begunci iz Evrope, Judje, Poljaki, Rusi …
  • Po l. 1960 Azicij (Z in Kanada) in Latinoameričani (J)
  • Nikjer drugje tako hitra rast prebivalstva v ZDA in Kanadi
  • Pred koncem 20. stol. Največ prihajali iz Mehike –> v ZDA največja latinskoameriška skupnost (v 21. stol. upadati, iz Medmorske Amerike in Karibov, Afrike, Azije)
  • Najbolj premožni priseljenci iz Azije in Evrope, ki prihajajo zaradi zaposlitve (IKT), najslabšo izobrazbo pa imajo iz latinskoameriških držav
  • Azicji – tihooceanski obalni pas, Latinskoameričani – JZ
  • V Kanadi delež Azijcev višji, za nove priseljence je bolj odprta
32
Q

vzroki za priseljevanje

A
  • Agrarna prenaseljenost v Evropi
  • Revšična v Evropi
  • Množična zemljišča v SA (sprva zastonj)
  • Naravno in rudno bogastvo (Zlata mrzlica)
  • Hitra gospodarska ras:
     Samo 1 vojna na ozemlju (1861) – bom med S in J
     Veliki državi (ni carin)
     Veliki dosežki
  • Verska in politična svoboda ( iz Evrope protestanti, židi)
33
Q

Slovenci v Ameriki

A
  • Gospodarski migranti
  • V ZDA 125.000 (Cleveland, Chicago …), V Kanadi 30.000, največ Toronto
  • Beg možganov (danes)
  • Politični migranti
34
Q

etnična sestava

A
  • Manjša se št. Belcev
  • Afroameričani
  • Latinoameričani
  • Azijski Američani
35
Q

sestava prebivalstva

A
  • Razlikujejo po etničnem poreklu, socialnem statusu, po dohodku na gospodinjstvo, izobrazbi
  • staroselci, belci, afroameričani, latino, azijci
36
Q

Avtohtono prebivalstvo

A

(natives, first nations)
- Število se je zmanjšalo ->bolezni, genocid
- 20. stol. ->spet povečujejo
- Kanada – 3,9 %, ZDA – 1,7%
- Zaščitni zakon, vključevanje v družbo, dobili nazaj ozemlja, delili z njimi dobiček naravnega bogastva iz njihovega ozemlja, rezervati
- V Kanadi so živeli bolj na S (stran od belcev, nevarnosti genocida)
- Tisti, ki so ostali v mestih so izgubili svojo kulturo, najnižje na socialni lestvici
- Rezervati ob meji Kordiljer (pomoč države za povečanje prebivalstva)

37
Q

Američani evropskega porekla - belci

A
  • Delež teh se zmanjšuje: selitve drugih, nizek naravni prirast
  • So elita in najnižji sloj
38
Q

Afroameričani

A
  • 13%
  • Šport, zabavna glasba
  • Malo se zvišuje delež teh
  • Popolna enakopravnost šele po 2. svetovni vojni
  • Še danes veliko rasizma, dno družbene lestvice
  • Policija še danes ustavlja več črncev
  • Barack Obama – 1. črni predsednik
  • Najprej poseljevali JV(polja, plantaže), z razvojem industrije se selili drugam
39
Q

Latinoameričani

A

(Hispanic, Latino)
- Močno narašča 18%
- 2. najmočnejša skupina, J deli ZDA največ (od floride do Kalifornije), JV
- Veliko ilegalnih priseljencev, nimajo veliko vpliva, opravljajo težja dela
- Trudijo se ohranit avtohtone značilnosti, jezik, kulturo
- Mehičani, Kubanci
- Španščina, španangleščina – nov jezik

40
Q

azijski američani

A
  • Najmanj homogena skupnost 6%, najhitreje večajo
  • Živijo največ v Kanadi in na Zahodu, pacifiški obalni pas
  • Najbolje izobraženi, največ dohodka, veliko različnih narodov, večji vpliv v družbi
  • Največ Kirajcev, Indijcev
41
Q

Odnos do priseljencev ZDA

A

amerkanizacija, intergracija, model talilnega lonca, - American way of life, american dream(način oblačenja, prehrane, izobraževanja, družine)
- Prvo so se naselili v gete (1. generacija), 2. generacija –> amerkanizirala
- Avtohtono preb., črnci niso amerkanizirali
- Nadomestek »talilnega lonca« - model kulturnega mozaika (posamezne skupine so ploščice v mozaiku, vse vključene v družbo a živijo dokaj ločeno)

42
Q

amerkanizacija

A

– proces, pri katerem priseljenci prevzemajo kulturo, način življenja in delovanja, značilen za Ameriko.(monokulturna družba, vsi američani)

43
Q

intergracija

A

vključevanje priseljencev v novo družbo

44
Q

Odnos do priseljencev KANADA

A
  • Multikulturnost
  • Niso vse enačili, vsak goji svojo kulturo
  • Praznujejo vse praznike
45
Q

Verska sestava

A
  • ZDA – prevladujejo protestanti (J), ¾ krščanstvo, katoličani manjšina, judi
  • KANADA – več katolikov, največ na SV (Italijani, Irci), J, JZ (latino)
  • Mormoni – Salt lake city, gorati zahod
  • Sekte
46
Q

Kako so se ohranili ameriški staroselci

A
  • Inuiti (skrajni S Kanade in Aljaske), Indijanci
  • Native americans, first nations
  • Izrivanje Indijancev v Kanadi manj krvavo kot v ZDA
  • V ZDA – rezervati da zaščitijo staroselce (danes 300, 4% površja ZDA)
  • Na goratih, sušnih, gospodarsko manj primernih zemljišč
  • Najslabši socialni položaj
  • Nunavut – v Kanadi, 35.000 Inuitov, avotnomno ozemlje na atrktičnem SV
47
Q

razvoj mest

A
  • Začetek 20. stol. = 30%, nizko poseljeno
  • Potem hitra rast ->danes = 80%
  • Podeželska naselja -> niso takšna kot v Evropi (prevladujoče samotne kmetije – FARME)
  • Hiter razvoj mest (ker ni podeželskih naselji)
48
Q

Kako so razdelili ozemlja?

A

o Ozemlje so razdelili v obliki šahovnice, zato so tudi v mestih pravokotne ulice, ceste pravokotne na avenije
o Zemlja na podeželju = zemljišča v kvadratu
o Ne kot v Evropi (urbanizacija podobna v razvitih državah, ne podeželska naselja)

49
Q

Iz česa so setsavljena ameriška velemsesta?

A

poslovno središče, notranji del mesta, predmestje

50
Q

poslovno središče / CBD / downtown / city

A
  • vertikalna gradnja
  • višja nadstropa - bolj uspešen
    • Odvetniške pisarne, banke, sedeži družb, organizacji, poslovne pisarne
  • Ponoči ni ljudi
  • V spodnjih nadstropjih restavracije
  • Danes izgublja na pomenu -> selijo se za prebivalstvom, v predmestja
  • V interesu mest je ohranjanje, urejajo prometnice
  • Podobna poslovna središča iz Evrope in drugih celin
51
Q

Plusi vertikalne gradnje

A

prostorska stiska – prihranijo prostor, lažja komunikacija znotraj stavb, sedeži korporacij, trgovine, pisarne

52
Q

Minusi vertikalne gradnje

A

veliki stroški z vzdrževanjem, nevarnost naravnih nesreč

53
Q

Kateri funkciji ima notranji del mesta?

A

stanovanjske četrti, stara industrija

54
Q

Geta

A

območja, kjer so se naseljevali priseljenci enake narodnosti (npt. Italijanske četrti, itajske četrti) (počutili bolj varno, 2. generacija se izeljevali, revna, niso bila razkošna)
- ½ 20. stoletja – priseljevanje zmanjšalo, v getih amerikanirali  odšli

55
Q

Kam se ponmovno naseljujejo črnci, latinoameričani

A

geti se spreminjajo – selijo se v SLUME (najrevnejše soseske, najslabši pogoji, prebivalstvo je najrevnejše, brezposelnost, kriminal)

56
Q

Kaj je genetrifikacija?

A

spreminjanje slumov v boljšo infrastrukturo za srednji in višji sloj ali socialna stanovanja – trudijo se izboljšati vso infrastrukturo (šole, zdravstvo, službe …) , ker geta niso v ponos mestom

57
Q

stara industrija

A
  • Namenjena za slabše izobražene prebivalce (tekstilna, polnilnica pijač)
  • Zelo omejena industrija (malo plača), prostorsko in prometno omejena
  • Selitev na obrobje mest, te stavbe prenovijo v stanovanja
58
Q

predmestje / suburbanizirano območje

A
  • Stanovanske četrti, industrijske cone, suburbanizirana poslovna središča
  • Najprej belci, po 2.sv. vojni tudi drugi
  • Stanovanjske četrti ločene po financah, starosti, velikosti, hiše identične v isti četrti  MOTORIZACIJA
  • Četrti enodružinskih hiš
59
Q

Kaj je omogočilo razpršeno gradnjo?

A

motorizacija, spremembe v gradbeništvu (nekvalitetna gradnja)

60
Q

Danes v predmestjih

A

: mladi ne želijo več tako veliko voziti, selijo se nazaj v notranji del mesta, te hiške niso več prioriteta
- Oskrbna središča, suburbani downtown – izvozi avtocest, shopping malls, odvetniki, frizerji, industrijski parki, več prostora, prometno dostopni

61
Q

megalopolis

A

Boston – Washington D.C., mesta se držijo skupaj

62
Q

SOMESTJA/KONURBACIJE

A

nekaj mest

63
Q

aglomeracija

A

mesto se širi v okolico
o dobro razvite prometnice (ceste, železnica)
o veliko delovnih mest (gospodarsko središče)
o velika gostota poselitve in pozidave

64
Q

značilnosti urbanizacije

A

o Močna decentralizacija
o Socialna segregacija – delitev sosesk glede na finance, starost
o Prometni problemi – velika mobilnost, preobremenjenost
o Upad mest na SV in porast srednje velikih mest

65
Q

neenakormerna poselitev prebivalstva

A
  • Najgosteje: SV ZDA / JV Kanade, krepi se Pacifiška obala, megalopolis, ob Velikih jezerih
  • Najmanj v sredini
  • Kanada: 3,6 preb/km2
  • ZDA: 33,0 preb/km2
66
Q

notranje selitve prebivalstva

A

o Po koncu suženjstva na SV
o Danes prosti J in Z
o So zelo prilagodljivi

67
Q

Naštej pasove

A

rust belt, sun belt frost belt

68
Q

rust belt

A
    1. območje industralizacije, Fe, premog, hiter vzpon mest, težka industrija -> začne zamirat, gospodarsko propada -> pas rje, ljudje izseljujejo
69
Q

sun belt

A
  • Južno od 37. vzporednika, toplo, mile zime, nova industrija, kmetijsvto, vojska, vesolje, 7/10 največjih mest, soseske upokojencev, premalo vode (razsoljevanje morja)
70
Q

frost belt

A
  • SV, hladno podnebje z oblinimi snežnimi padavinami

Geografija II (5 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions