Šajna

Question 1

Kaj je ekologija?

Answer 1

Je znanost o odnosih med organizmi v okolju v katerem živijo, ki obsega v širšen smislu vse “razmere za uspevanje rastlin”, ki so lahko organske ali neorganske in prisiljujejo organizme, da se jim prilagajajo.

Question 2

Raziskovanje

Answer 2

Je beleženje vzorcev, razumevanje procesov in končno oblikovanje teorij.
Delimo ga na primarno (odkrijemo nekaj na novo; uporabljat moremo znanstvene metode) in sekundarno raziskovanje (preverjamo obstoječe rezultate).

1) Opazovanje: podrobno spremljanje naravnega okolja, da zaznamo vzorce.
2) Eksperimenti na terenu: eksperimentalni posegi na terenu, za določanje vzrokov, ki vodijo do nastanka vzorcev.
3) Eksperimenti na velikih območjih: zaključki imajo precej veliko težo.
4) Laboratorijski eksperimenti: nadzorovani pogoji, poenostavljeni sistemi.
5) Matematično modeliranje

Question 3

Insburška ekofiziološka šola

Answer 3

Celovito vrednotenje okolja (ne spremljamo samo
odzive okolja, vendar tudi kako se rastlina odzove,
kaj se zgodi z listom, fotosintezo,..)

Question 4

'’Rastline so ujetnice okolja v katerem živijo.’’ Razloži.

Answer 4

Vpliv mikroklime na rastline je zelo velik. (Žival se lahko umakne, skrije
pred vplivi, rastline pa se ne morejo umakniti pred svetlobo, vetrom, T, sušo,..). Razmere prisiljujejo organizme, da se jim prilagajajo - adaptacija. Primer prilagoditve
oz. adaptacije: veter zelo močno piha, zato imajo npr. iglavci krošnjo samo na eno stran, ker je fizični stres tako velik,
da na vetrovni strani ne poganja.

Question 5

Kaj je ekološka niša?

Answer 5

Presek vseh območij, kjer lahko organizem živi. Vsaka vrsta ima svojo ekološko nišo.

Question 6

Leibigov zakon minimuma

Answer 6

Prisotnost organizma je odvisna od vira, ki je glede na potrebe organizma na razpolago v najmanjši količini. Prisotnost organizma je odvisna od dejavnika, ki je prisoten v najmanjši meri. Če je vrsta specialist je vrh zelo ozek.
Če je vrsta generalist se vrh zniža in razširi.

Question 7

Naštej abiotske stresorje.

Answer 7

● SEVANJE (svetloba, UV, Ionizirajoče sevanje) Stres je pomanjkanje ali preseganje svetlobe.
● TEMPERATURA (vročina, mraz – podhladitev, zmrzal)
● VODA (suša, poplavljenost, hipoksija)
● KEMIČNI STRES (mineralne soli – soli spreminjajo osmotski potencial, polutanti – snovi ki onesnažujejo (= težke
kovine, pesticidi), plinasti strupi)
● MEHANSKI STRES (veter, posipavanje prsti, potopitev)

Question 8

Naštej biotske stresorje.

Answer 8

● KOMPETICIJA (parazitizem – zmanjšujejo rast, alelopatija)
● OKUŽBE
● HERBIVORIJA

Question 9

Opiši vpliv dušika na pšenico.

Answer 9

Simptomi pomanjkanja N: nižje rastline, listi bledi, mali, semena prehitro dozorijo,
manj semen Simptomi presežka N: veliki temnozeleni listi, šopi manj gosti, manj korenin na poganjku, manj semen,
kasneje dozorijo, manj odporne na sušo

Question 10

Druge vrste stresa: (pogojene s človekom, lahko tudi naravna območja kjer so prisotne težke
kovine)

Answer 10

● ELEKTRIČNO POLJE
● MAGNETNO POLJE

Question 11

Koncept stresa.

Answer 11

KONCEPT STRESA (Temelji na fizikalnih odzivih)
● Elastični odziv: lahko se popravi. Rastlina skrije liste ob močni svetlobi.
● Plastični odziv: trajna poškodba, ne more se popravit. Rastlina ob močni svetlobi odvrže in zamenja liste (vrvica
se raztegne in se ne more več skrčit)
● Če je stres premočen organizem propade (vrvica se strga)

Question 12

Odziv rastlin na stres.

Answer 12

Značilnosti stresa so jakost, trajanje in pogostnost, lahko je tudi v kombinaciji s kakšnim drugim stresnim dejavnikom.
Pomembna je tudi značilnost rastline: ali je izpostavljen organ ali tkivo, kakšna je razvojna stopnja rastline, genotip…
Rastlina lahko odgovori na različne načine, z odpornostjo, adaptacijo ali izogibanjem -> preživetje ali rast. Če pa odgovori z dovzetnostjo pa povzroči smrt.

Question 13

Odgovor rastline na stres: odpornost.

Answer 13

ODPORNOST RASTLIN Odpornost: s stresom nemoteno živijo
● Izogibanje stresu
● Izogibanje odzivu (se ne odzove na stres)
● Toleranca stresa

Question 14

Odgovor rastline na stres: adaptacija

Answer 14

Prilagajanje – ADAPTACIJA
● Rastline spremenijo svojo »elastičnost« (npr. CAM zaradi suše)
● Če rastline tolerirajo svoj odziv se utrdijo (npr. stres ki se pojavlja sezonsko), sicer se poškodujejo Npr. kalitev
halofitov (slanost): semena kalijo v sladki vodi, če slučajno prej padejo v slano vodo potem pa v sladko ta semena
kalijo bolje. Slanost je stimulirala kalitev. (kalijo v deževni dobi, er se slanost razredči)

Question 15

Zaznava stresa in nastanek signala.

Answer 15

Rastlina na celičnem nivoju spozna stres. Ni še točno jasno, kje točno je to – za enkrat v veljavi, da se stres zaznava
na nivoju membrane. Znotraj celice se zmanjša količina vode. Takoj, ko se vsebnost vode zmanjša, se plazmalema
skrči. – PLAZMOLIZA
Okoljski stres: ozon, ekstremna T, poplavljenost, suša, slanost
Modelni primer: halotolerantna enocelična zelena alga brez celične stene. Če tako algo damo v hipertonično okolje
(pričakujemo, da gre voda ven in se vse skupaj skrči); v slani vodi se celice najprej začnejo krčit, potem se ustavi in
se vrne v prvotno stanje. Ko celica zazna, da izgublja vodo, mora to vodo nadomestit. Predvideva se, da krčenje
zazna senzorski protein, ki sproži signal za sintezo glicerola. Sprememba v proteinu je signal, da se sprožijo
ustrezni geni, da se začne sinteza glicerola. Izgubljena voda se zamenja z glicerolom, ki ostane v celici. Celica sama
po sebi ne bo sintetizirala glicerola, če to res ne bo potrebno – čim manj stroškov. *Idealno bi bilo, če bi bil glicerol
vedno prisoten v celici. Ampak ni, dokler ne pride do takšnega stresa

Question 16

Kako merimo stres?

Answer 16

● NEINVAZIVNA METODA (ostaja naprava s katero lahko izmerimo, če je rastlina v stresu, še preden to vidimo na
zunaj)
1. Flourescenca klorofila
Na kloroplaste, liste svetimo s svetlobo, ki je primerna za klorofil za fotokemično delo. Ok list porabi to svetlobo za
uporabno delo, če pa je list poškodovan mora dat del te svetlobe stran. Kloroplasti se obarvajo rdeče - več kot je
rdečega bolj je zdrava rastlina.
● INVAZIVNE METODE (list moramo poškodovati)
1. List naluknjamo in listke izpostavimo na neko gojišče in
gledamo kolikšen del krogcev propade; črni madeži
(nekroze) – poškodovano območje
2. Z barvilom nevtral? rdeče nakapljamo list- naredimo tanke rezine lista, ki je bil
izpostavljen stresu (npr.
zmrzali). Zamrznemo, odmrznemo, pobarvamo – mikroskopiramo, vidimo kje je še voda not in kje ne. Preštejemo
kolikšen del celic/celice je propadel.
3. MULEKULARNE ANALIZE: ekspresije ali supresije genov DNK povzročenih s
stresom
Izolacija mRNK Označevanje mRNK s fluorescenčnim barvilom Hibridizacija z DNK Vezava obarvane mRNK kaže
kateri geni so bili izraženi Če poznamo sekvenco genoma,…
4. Električna prevodnost; Izguba ionov poškodovanih
celic v destilirani vodi. – Vsebina poškodovane celice se
izlije v destilirano vodo.

Question 17

Svetloba.

Answer 17

A Sončeva svetloba je glavni vir energije. (osnovni vir energije za rastlino) Fotoavtotrofi svetlobo
prevzamejo direktno in vsi drugi organizmi so vezani na njih. Primarni producenti se morajo prilagajati svetlobnim
razmeram, tako da ohranjajo pozitivno energijsko bilanco: Izkoristek fotosinteze ≥ Energetske zahteve.
Zeleni
del svetlobe ne morejo uporabiti – izkoristijo lahko modrega in rdečega. Hipoteza: tekom evolucije so sočasno
obstajali organizmi, ki so lahko izkoriščali osrednji del spektra. Klorifili so šli v del spektra modre in rdeče barve.
Svetlobni spekter je zaradi atmosfere spremenjen:
● Večino UV absorbira ozonska plast
● 100% IR absorbirata voda in CO2
● 100% vidne svetlobe doseže površje Zemlje

Question 18

Absorpcija lista.

Answer 18

A Energija svetlobe, ki pade na list, se mora v tistem trentku prestreči in vezati, sicer ja za rastlino
izgubljena.
Vezana energija svetlobe gre skozi sistem samo 1x samkrat. Količina absorbirane svetlobe odvisna od
sestave barvil in debeline lista. (odvisno ali je list tanek, debel, so trihomi ali niso, je povoščen ali ne – od vsega tega
je odvisno koliko svetlobe se privzame) Del svetlobe se odbije, del absorbira, del prevaja.

*Ko na rastline sveti, jih
tudi greje, zato večino IR odbije ali pa se ne more ohlajat. Ohlaja se s pomočjo prevajanja vode po rastlini; korenina –
listne reže

Question 19

Fotosinteza in dva osnovna procesa pri fotosintezi.

Answer 19

FOTOSINTEZA je biokemijski proces. 6CO2 + 6H2O C6H12O6 + 6O2

2 osnovna procesa pri fotosintezi:
● Sprejemanje energije (svetlobne reakcije)
● Shranjevanje energije s tvorbo organskih molekul (vezava oglijka) – vezava energije v organske molekule

Question 20

Svetlobne reakcije.

Answer 20

● Potreben pigment (Chl)
● Potrebni akcesorni pigmenti (karoteni, ksantofili)
● Klorofilne molekule urejene v dveh kompleksih
● Fotosistem I in Fotosistem II prestrezata energijo (tvorita ATP, NADPH) pri čemer se sprošča kisik. Pri svetlobnih
reakcijah nastajata ATP in NADH.

Energija nastopa v obliki dveh nukleotidov: - prenašalec energije ATP, - prenašalec elektronov NADPH

Question 21

Calvinov cikel.

Answer 21

● Encim RUBISCO z dvosmernim delovanjem kot karboksilaza (vezava C) in oksigenaza (oksidacija sladkorjev)
● Porablja se energija vezana v svetlobnih reakcijah
● Prestrežena energija je shranjena v kemijskih vezeh ogljikovih hidratov in drugih organskih molekulah.

Question 22

Odboj in absorpcija v različnih sestojih.

Answer 22

● Na tleh malo svetlobe
● Spodnje plasti pod svetlobnim optimumom
● Sončni madeži (kratek pulz močne svetlobe)
● ZELENA SENCA: zamik spektra, spremenjeno razmerje rdeča:temno rdeča (Rastline, ki rastejo v podrasti – lahko
spoznajo razmerje med rdečo in temno rdečo). Svetloba v nižjih slojih ima drugačno valovno dolžino – to imenujemo
zelena senca

Question 23

Opišite lastnosti Sončeve svetlobe, ki prodre skozi krošnjo dreves v gozdu.

Answer 23

Svetloba, ki gre skozi sestoj spremeni (poveča, podaljša) valovno dolžino, zmanjša se energija. Do podrasti pride
26%. Svetloba ni le količinsko manjša, vendar je tudi manj kvalitetna.
*Pri koruzni njivi pride do tal 7% svetlobe. Vsaka etaža listov dobi pribl. enako količino svetlobe.

Question 24

Prilagoditev rastlin na pomanjkanje svetlobe.

Answer 24

● Razvoj posebnih življenskih oblik (liane, epifiti, svetlobni paraziti) Liane = vzpenjajo se po drugi rastlini
navzgor npr. bršljan Epifiti = rastline priraščene na drugih rastlinah npr. bela omela Svetlobni paraziti = razrastejo se
na krošnjah
● Prilagajanje položaja listne ploskve (pozitivna fotonastija) Na ta način pridobi več svetlobe. Listne ploskve so
mobilne - če je svetlobe preveč list obrača stran, če je je premalo list nastavlja.
● Senčni listi: anatomija lista je drugačna; tanek mezofil, kloroplasti z gostejšimi tilakoidami, manjša gostota
reakcijskih centrov PS II, večji antenski kompleksi. (antena pri senčnih listih je širša in krajša)
● Sprememba dolžine listnih pecljev (podaljšani peclji, ker iščejo svetlobo)
● Rast v dolžino
● Delna etiolacija (podaljšana rast = etiolirana rast) *podaljšan pecelj najdemo pri rastlinah, ki rastejo v slabših
razmerah.

Question 25

Prilagoditev rastlin na močno svetlobo.

Answer 25

Izogibanje stresu – kratkotrajne adaptacije:
● Spreminjanje položaja liste ploskve (zajčja deteljica)
● Premikanje listov – samozasenčenje
● Gibanje kloroplastov: kloroplasti znotraj celice se odmaknejo – se skrijejo, prilepijo se na stene celic, da je
svetlobi izpostavljeno čim manj kloroplastov
● Odboj svetlobe: svetloba se odbija že na listni ploskvi. Pri rastlinah z listi, ki izgledajo mastni + beli trihomi na listih.
Anatomska prilagoditev listov na svetlobne razmere *pri listih, ki prejemajo veliko svetlobe se palisadno tkivo
ponovi zgoraj in spodaj, lahko je v večih plasteh, gobasto tkivo je vmes ali manjka.
Izogibanje stresu – dolgotrajne adaptacije:
● Juvenilni antociani (mladi listi so zaščiteni s pomočjo posebnih barvil antocianov (barvajo od modro vijolične do
rdeče). Juvenilni antociani se tvorijo v mladih juvenilnih poganjkih – mladi poganjki so rdečkasti – tudi mladi listi rdeči,
stari zeleni)
● Sončni – senčni listi (primer listov na istem osebku) Sončni listi so debelejši, manjši, togi, trši. Imajo več klorofila,
boljšo transpiracijo, boljšo fotosintezo (3x), kompenzacijska točka nižja. Senčni listi so tanki, veliki, mehki, več je
intercelularjev. Palisadno tkivo ni tako gosto in dolžina celic je manjša. Kompenzacijska točka višja, manj listnih rež
na enoto površine.

Question 26

Fiziološki odziv na močno svetlobo.

Answer 26

Močna svetloba dovaja preveč energije in povzroča nastanek radikalov. Radikali reagirajo s kisikom
– prosti kisikovi radikali ROS, ki poškodujejo membrane, proteine, klorofil,..
Rastlina ima več možnosti, kako odvečno energijo varno razprši:
● glikolatni cikel,
● redukcija NO2 − in SO4 2−,

Question 27

Zaznavanje svetlobe

Answer 27

Rastline zaznavajo:
● Kvantiteto (ali je malo ali veliko svetlobe)
● Kvaliteto (koliko E svetloba nosi
● Smer (od kot prihaja)
● Fotoperiodo svetlobe s fotoreceptorji:
-UV-B receptor,
- receptorja za modro svetlobo in UV-A KRIPTOKROM (Cry1, Cry2) (čas cvetenja – fotoperioda, sinteza anticianov,
redukcija rasti hipokotila)
- receptorji za modro svetlobo FOTOTROPIN (Phit1, Phot2) (premikanje kloroplastov,
odpiranje rež, razni fototropizmi)
- receptorji za rdečo svetlobo FITOKROM (PhyA, PhyB, PhyC, PhyD, PhyE)
(prepoznava razmerja med temno rdečo in svetlo rdečo svetlobo – prepozna če je nad rastlino že plast krošnje ali ne)

Question 28

Kako UV-B škodi in na kakšne načine rastlina UV-B svetlobo tolerira?

Answer 28

UV-B škodi:
● nDNA, cpDNA, mtDNA (pretrganje, delecije, nastanek dimerov CPD)
● “bledenje” fotosintetskih pigmentov (+ klorofil propada)
● uničuje fotosintetske encime

Toleranca UV-B:
● Morfološke adaptacije (debelejši in krajši internodiji; debelejši listi, zmanjšana rast, povečana stranska razrast,
manjša SD)
● Biokemijska sinteza zaščitnih pigmentov(antociani, flavonoidi..), voskov, alkaloidov
● Vzpostavitev sistemov za razstrupljanje ROS (npr. povečana aktivnost askorbat peroksidaze) *Antociani se
nahajajo v vakuolah celic povrhnjice – antociani imajo antibakterijsko in antifungicitno funkcijo. Antociani se tvorijo
samo tak kjer svetloba sveti na list.

Question 29

Katere vrste ločimo glede na toleranco temperature?

Answer 29

● TERMOFILI (sukulenti),
● MEZOFILI (vrste pri nas),
● PSIHROFILI (tolerirajo zelo nizke T, nizka T povezana s sušo, arktično, alpinsko grmičevje. – te vrste prenašajo
tudi zelo visoke T)

Question 30

Razloži pojma vročina in vročinski šok.

Answer 30

VROČINA je zgornje temperaturno območje v katerem je možno aktivno življenje. VROČINSKI ŠOK je krajše ali
daljše povišanje temperature znotraj območja, ki ga rastlina še lahko tolerira.

Question 31

Reakcija metabolnih funkcij na vročinski šok.

Answer 31

● Celični sok se zgoščuje, ker se voda izgublja – zato rastlin veni
● Viskoznost se zmanjša, vse skupaj poteka počasneje
● Kloroplasti se ne morejo več premikati znotraj celice – zato se poškodujejo
● Preneha se fotosinteza
● Nekaj časa še flourescenca klorofila odvaja odvečno energijo – ko ne odvaja več se rastlina pregreva
● Izgubljajo se elektroliti
● Preneha se dihanje – plazmoliza ; vakuola se skrči, vsa voda gre ven

Question 32

Preprečevanje stresa zaradi vročine.

Answer 32

IZOGIBANJE:
● Deljena listna ploskev
● Zmanjšana listna površina – MIKROFILIJA (mikrolistki)
● Spremembe listne površine (vosek, trihomi)
● Položaj listne ploskve (=premikanje listne ploskve)
● Samozasenčenje (npr. dežnikasta krošnja) npr. Pinja (meče senco na steblo)

OHLAJANJE S TRANSPIRACIJO, ki omogoča latentno ohlajanje Kombinacija vročine in suše problematična, ker omejuje
transpiracijo. Morfološke spremembe in regulacija transpiracije običajno zadostujejo za ohranjanje T rastline znotraj
fiziološko sprejemljivih meja. *Transpiracija je dovolj dober mehanizem, ki omogoča rastlini, da se ohlaja.

Question 33

Preprečevanje stresa, zaradi mraza - podhladitev

Answer 33

Organi rastline so različno občutljivi na mraz (najbolj občutljivi starejši listi, cvet; seme najmanj občutljivo; v steblu je
najbolj občutljiv kambij (celice meristema, ki so žive); rasni vršički zelo občutljivi; korenine tudi občutljive – ker zmrzal
v tleh poškoduje koreninske laske)

1.morfologija
● Občutljiv meristem pod zemljo (ker je v zemlji manjše T nihanje)
● Položaj listne ploskve (listi v rozeti, blazinaste rastline; minimizacija površine)
● Izolacija (dnični listi – ktafiti)
● Skladiščenje toplote (tropski alpski predeli – nočna zmrzal – Lobelia)
● Prevajanje toplote *Pritlične rozete imajo sposobnost ohranjanja toplote – tako se čim manj izpostavijo neugodnim
razmeram okrog *Rastline dostikrat svoje mrtve liste obdržijo za izolacijo (npr. Netresk)
Blazinasta rast – prednosti:
● Ugodna mikroklima
● Kopičenje humusa (vode in nutrientov)

2.izbira habitata
● poselitev »varnih mest«: rastline, ki ne tolerirajo zmrzali (npr. zatišne lege pred snegom) npr. alpski zvonček

3. fenologija (faze v življenju – kdaj se olista, cveti)
   ● Opustitev občutljivih tkiv v kritičnem obdobju (npr. preživetje pri enoletnicah)
   ● Prekinitev dormance s prepoznavanjem fotoperiode

Question 34

Zmrzal in odpornost .

Answer 34

ZMRZAL Tvorba ledu od mesta z najnižjo koncentracijo raztopine = Apoplast
● Intercelularji (se infiltrirajo)
● Celična stena
● Prostor med steno in skrčenim protoplastom
● Protoplast se izsuši V rastlini nima vsa voda enake koncentracije – v rastlini ima najnižjo koncentracijo tista voda, ki
pride po koreninah = APOPLAST – voda teče po celičnih stenah oz. med celičnimi prostori; ta voda prva zmrzne.
Odpornost zahteva:
● Membrano, ki kotrolira pretok vode kljub nizkim T
● Snovi v citoplazmi, ki stabilizirajo membrano med deformacijo
● Snovi, ki zavirajo tvorbo kristalov v protoplastu

Question 35

Podhladitev + močna svetloba je močan stres. Zakaj?

Answer 35

Tilakoida je preobremenjena. Calvinov cikel je počasnejši kot svetlobne reakcije. Prekine se pretok fotonov - fotodestrukcija (poškoduje protein)

Question 36

Suša na celičnem nivoju.

Answer 36

● Pomanjkanje vode v celici tudi zaradi stresa slanosti in zmrzali
● Nujna za razvoj semen, plodov
● Mnogo mehanizmov, ki omejujejo stres zaradi izsušitve – ključno je delovanje hormona ABA
● Zaznavo izgube vode sprožijo: skrčenje protoplasta, spremembe koncentracij celičnih raztopin, spremembe
turgorja,…kar zaznajo osmosenzorji, receptorji za ABA,…
● ABA sproži hiter odziv (npr. zaprtje listnih rež) ali počasen odziv (npr. ekspresijo določenih genov, akumulacijo
osmolitikov) *ABA sproži različne odzive, ko voda primankuje sproži hiter odziv – zaprtje listnih rež in počasna oblika
– izklapljanje določenih genov, sinteza različnih osmolitikov – osmolitiki napravijo tak osmotski tlak, da voda začne
pritekat nazaj v rastlino.

Question 37

Suša na metabolnem nivoju.

Answer 37

● Odziv na sušo je poseben tip fotosinteze CAM – kisli metabolizem sočnic
● Tolstičevke (Crassulaceae), Kaktusi (Cactaceae), Mlečkovke (Euphorbiaceae)

Question 38

Calvinov cikel.

Answer 38

CALVINOV CIKEL (del kjer se veže
CO2)
● Encim RUBISCO z dvosmernim delovanjem kot karboksilaza (vezava C) in kot oksigenaza (oksidacija sladkorjev).
● Porablja se energija vezana v svetlobnih reakcijah
● Prestrežena energija je shranjena v kemijskih vezeh ogljikovih hidratov in drugih organskih molekulah

Question 39

Faze Calvinovega cikla.

Answer 39

(temotne faze fotosinteze)
● Karboksilacija
● Redukcija
● Regeneracija substrata
Karboksilacija:
● vezava CO2 na sladkor ribulozabifosfat (RuBP)
● Pri večini rastlin: CO2(C1) + RuBP(C5) (C6) + H2O 2 3PGA (C3)
->fotosinteza tip C3

Question 40

Fotosinteza tip C4.

Answer 40

FOTOSITEZA TIP C4:
● Vezava CO2 na PEP Oksalacetat (OAA)(4C)
● Encim PEP karboksilaza
● posebna zgradba lista
● prostorsko ločene reakcije C4 (mezofil) in C3 (žilni ovoj) preprečujejo O2 dostop v
● Calvinov cikel

Question 41

Prednosti in slabosti fotosinteze tipa C4.

Answer 41

Prednosti:
● Učinkovitejša vezava CO2 kot C3 z manjšo izgubo vode
● Manj Rubisco-a manj N manj herbivorije

Slabosti:
● visoka kompenzacijska točka, neučinkoviti v senci tropske rastline
● redke netropske so halofiti

Question 42

Opiši odziv na sušo - fotosinteza tip CAM

Answer 42

● listne
reže odprte ponoči
● encim karboksilacije je PEP karboksilaza v temi in Rubisco na svetlobi (da bo dovolj energije)
● CO2 se privzema ponoči, katalizira s PEP karboksilazo v PEP
● skladišči se v vakuoli kot malat (čez dan se malat črpa iz vakuole in gre potem v isti cikel, ki ga poznamo)
● časovno ločene reakcije C4 in C3 Slabost:
● Rastlina ima na razpolago le CO2 vezan v PEP zelo omejena rast (Imajo zelo omejen čas za privzem CO2 – samo
ponoči (zelo počasi rastejo)) Posebna sukulentna tkiva Prednost:
● Izjemna učinkovitost izrabe vode sušna rastišča ali rastišča s pomanjkanjem CO2 (potopljene rastline) ali
fotosintetski organi brez rež (zračne korenine orhidej)

Question 43

Opiši dve strategiji izrabe vode, ki sta se razvili tekom evolucije.

Answer 43

a) Toleranca na izsušitev – POIKLOHIDRI ORGANIZMI: alge, glive, lišaji, mahovi
b) Netoleranca izsušitve –
HOMOIOHIDRI ORGANIZMI, ki v sušnem okolju ohranjajo veliko vsebnost vode:
● Delitev dela med organi prilagojeni na sprejem vode, za transport vode in organi, kjer poteka simultana transpiracija
in asimilacija CO2.
● Celice z velikimi vakuolami
● Kutikula (mrtvi izloček celice na zunanjosti celične stene)
● Večina kopenskih rastlin

Question 44

Stres zaradi suše pri homoiohidrih organizmih

Answer 44

● Voda v tleh in tkivih ni prosto dostopna, je vezana (kemijsko, kapilarno, osmotsko) *ta voda ostane noter ali je
nedostopna – odvisno od vrste tal
● Vodni potencial predstavlja mero razpoložljivosti vode;
● Trajna točka venenja (glede na to koliko vlage je v tleh)

Celice uravnavajo preskrbljenost z vodo s spreminjanjem osmotskega potenciala in ohranjanjem pozitivnega turgorja.
V rastlini pride do največje spremembe vodnega potenciala med mezofilom in atmosfero TU se uravnava izguba
vode!