Renesansa Flashcards
Sažetak
odobje, glasba, šolska središča, generacije glasbenikov, večglasje, 4 glasa, tonalne kadence, parodija, duhovne glasbene zvrst, posvetne oblike, zbirke, bela menzuralna notacija, koloriranje
odobje
- in 16.st
Središče dogajanja
z Francije preko franko - flamanskog prostora in matične deželne Burgundije v Italijo, ki v 16.st prevzima vodstvo
Glasba - značajke
Razvoj instrumentalne glasbe Vrh vokalne polifonije Linije so s polifono slojevitostjo razvile akord Terce in sekste Pripravja se funkcionalna harmoanija
Šolska središča
Cambrai (Dufay), Pariz(Ockeghem), Benetke (Willaert, A. in G. Gabrieli, Monteverdi), Munchen (Lasso) in Rim (Palestrina)
Generacije glasbenikov
I. 1420 - 1460 II. 1460 - 1490 III. 1490 - 1520 IV. 1520 - 1560 V. 1560 - 1600
I. generacija
1420-1460
Gulliaume Dufay
II. generacija
1460 - 1490 Johannes Ockeghem
III. generacija
1490 - 1520
Josquin des Preis
Heinrich Isaac
IV. generacija
1520 - 1560
Adrian Willaert
V. generacija
1560 - 1600 Orlando di Lasso Giovanni Pierluigi da Palestrina Carlo Gesualdo Andrea Gabrieli Claudio Monteverdi
Guillaume Dufay
Odseval Dunstablov vpliv Začel pisati triglasne skladbe Uporablja imitacijsko tehniko Pomembna dela su maše Ce la Face ay pale - prva parodična maša
Johannes Ockeghem
Pevec
Spreten v kontrapunktičnem vodenju glasov (36 glasni kanon Deo Gratias)
Maša “kateregakoli tona” (mogoče izvađat v kateremkoli tonskem načinu)
Mojster maše
Josquin des Preis
Italijansko odobje (pevec) Francosko odobje (komponiranje) Najverjetneje učenec Ockeghema Mojsotr kontrapunktske tehnike 20 maš, 94 motetov in 70 posvetnih maš
Henrich Isaac
Mojster moteta
Piše za crkvu
Začel vključevati inštrumente
Adrian Willaert
Tehnika dodajanja zborov
- več zborov se med sabo prepletajo, vsak zbor stoji na svojem koncu - antifonalno petje
Večglasje
Razvoj basovskega območja z imitacijo
Razvoj kadence, odnos V - I
Dodajanje posameznih harmonij ki dajejo razkošje in barvitost
Glasovi v srednjem veku
Bourdon in fabourdon
Glasovi v renesansi
Discantus
Contratenor altus
Tenor
Contratenor bassus
Parodija
Znano temo kot podlogo se kontrapunktično obdeluje, preoblikuje ter imitira
Glavna kompozicijska tehnika renesanse
Duhovne glasbene zvrsti
Maše, moteti, oficiji, skladbe za mašni oratorij in proprij
Oficij
Ne obseg mašnih stavkov
Izven maše
Jutarnjice, večernice in kot so molili
Posvetne oblike
Francoski chanson, Italijanski madrigal, Nemška tenorska pesem in Ljudske oblike (frottola, baletto, villanella)
2 rokopisne zbirke
Old Hall
Tridentinski kodeksi
Bela menzuralna notacija
Razvila se iz črne
Posamezne note in pavze so raširili na minimo, seminimo, fuso in semifuso
Koloriranje
Počrnitev notnih glavic je omogočilo ritmične posebnosti kot so oblikovanje triol, menjava takta in oblikovanje hemiol
