Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

BIOLOGIJA > Rastline > Flashcards

Rastline Flashcards

1
Q

Kako delimo rastline?

A

Na mahove, praprotnice in semenke,
Semenke potem delimo na golosemenke in kritosemenke,
Kritosemenke pa delimo na enokaličnice in dvokaličnice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kateri so najbližji sorodniki kopenskih rastlin? Naštej nekaj skupnih značilnosti in razlik

A

Zelene alge
SKUPNO: celulozna celična stena, škrob kot založna snov, klorofil a, celična delitev s celično steno, podobni geni za rRNA
RAZLIKA: rastline imajo tkiva in organe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako so se rastline prilagodile na kopensko življenje?

A

Na izhlapevanje vode so se prilagodile s krovnim tkivom (s kutikulo),
Za oporo so razvile oporna in transportna tkiva,
Za prevzem hranil iz tal pa so razvile korenine, s katerimi se sicer lahko pritrdijo ter iz podlage črpajo vodo in anorganske snovi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je značilno za celulozno celično steno rastlinske celice?

A

Celuloza ji daje trdnost in togost,
Vsebuje druge polisaharide (npr. pektine) in beljakovine,
Pri nekaterih celicah lignin tvori v olesenelih delih sekundarno celično steno, ki naredi celico še bolj togo in neprepustno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kako delimo celice glede na celično steno?

A

PARENHIMSKE: žive celice s tanko celično steno,
KOLENHIMSKE: žive celice z odebeljeno celično steno (imajo oporno vlogo),
SKLERENHIMSKE: mrtve celice z zelo odebeljeno in zelo trdo celično steno (opora, prevajanje vode in anorganskih snovi)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Sekundarna celična stena

A

Nastane na notranji plasti celične stene, le pri nekaterih celicah, po ustavitvi celične rasti,
Ima oporno vlogo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj so plazmodezme? Čemu služijo?

A

Citoplazemske povezave med sosednjimi rastlinskimi celicami skozi piknje (luknjice v celični steni),
Skoznje prehajajo voda, ioni, AK, sladkorji, beljakovine, NK, virusi,…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj so protoplasti?

A

Celice z odstranjeno celično steno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kje se nahaja krovno tkivo?

A

Najbolj zunanja plast

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj je naloga krovnega tkiva?

A

Zaščita, v korenini-sprejem snovi, v steblih in listih pa izmenjava plinov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Opiši celice krovnega tkiva

A

Ploščate žive celice s tanko celično steno (parenhimske celice) v neolesenelih delih,
V olesenelih delih pa so mrtve celice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj je povrhnjica in kakšna je njena vloga v rastlini?

A

Povrhnjica je vrhnja plast na mladih in neolesenelih delih rastlin,
Na njej je lahko kutikula (voščeno plast, izloček celic povrhnjice),
Njena vloga je zaščita pred vdorom tujih organizmov in zaviranje izgube vode

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Čemu služijo listne reže?

A

Izmenjavi plinov in izhlapevanje vode
(Njihovo odpiranje in zapiranje je uravnan proces, pri katerem sodelujejo kalijevih ioni)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj so trihomi?

A

Izrastki celic povrhnjice, ki služijo odganjanju rastlinojedcev (vsebujejo dražeče, strupene snovi), odbijanje svetlobe, zadrževanje vode.
Žlezni trihomi rosike izločajo prebavne encime in absorbirajo hranila.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj je pluta?

A

Mrtve celice s suberiniziranimi celičnimi stenami
(Suberin je kemično obstojen voskasti polimer, ki zmanjšuje prepustnost sten za tekočine in pline)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kje se nahaja osnovno tkivo?

A

Med krovnim in prevodnim tkivom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Katere vrste osnovnega tkiva poznamo?

A

Fotosintezno, oporno, založno, prezračevalno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Katere celice sestavljajo osnovno tkivo?

A

Večinoma parenhimske, nekaj pa je tudi kolenhimskih in sklerenhimskih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kje se nahaja prevodno tkivo, katere celice ga sestavljajo in kaj je njegova naloga?

A

Nahaja se v notranjosti,
Sestavljajo ga podaljšane sklerenhimske in parenhimske celice,
Njegova naloga pa je prenos snovi in opora

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kaj je naloga ksilema?

A

Prevajanje vode in anorganskih topljencev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Katere celice sestavljajo ksilem?

A

TRAHEIDE: ožje in zašiljene celice, v njih je spiralno naložena sekundarna celična stena,
TRAHEJE: širše celice, nanizane v cev
(Kritosemenke imajo oboje, praprotnice in golosemenke pa samo traheide)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kako poteka prevajanje po ksilemu?

A
  1. Vstop vode z anorganskimi snovmi v korenino, prenos do ksilema
  2. Povezanost molekul vode v nepretrgan stolpec zaradi kohezije ali adhezije
  3. Tok vode navzgor (posledica podtlaka)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kaj sta kohezija in adhezija?

A

KOHEZIJA: vodikove vezi med molekulami vode,
ADHEZIJA: vodikove vezi med molekulami vode in molekulami celične stene

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Čemu je namenjen floem?

A

Prevajanju organskih snovi (sladkor, AK, nukleotidi,…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Katere celice sestavljajo floem?

A

CELICE SITASTIH CEVI (žive celice), ki imajo tanko celično steno, nimajo jedra, valuole in ribosomov ter imajo malo mitohondrijev
-floemski tok teče skozi sitaste pore (razširjene plazmodezme med sosednjima celicama)
CELICE SPREMLJEVALKE pa imajo vse organele in so podpora celicam sitastih cevi

26
Q

Kako poteka prevajanje po floemu?

A
  1. Nastajanje organskih snovi v izvoru
  2. Prenos v floem, kar povzroči visoko koncentracijo v nitasti cevi in s tem visok osmotski tlak
  3. V ponoru (npr. korenina, seme, plod) se organske snovi porabljajo in potem nizka koncentracija teh snovi povzroči nizek osmotski tlak
    -floemski tok poganja razlika v osmotskem tlaku med izvorom in ponorom
27
Q

Kje se nahaja meristem, katere celice ga sestavljajo in kaj je njegova naloga?

A

Nahaja se v vršičku, v zalistju ali pa v žili,
Sestavljajo ga majhne parenhimske celice,
Njegova naloga pa je tvorba novih celic in s tem rast

28
Q

Katere vrste meristemov poznamo?

A

APIKALNI MERISTEM, ki raste na vrsičku korenine in stebla ter ju podaljšuje, razvija nove liste,
ZALISTNI MERISTEM služi za rast novih poganjkov,
PREVODNI KAMBIJ v deblu in olesenelih koreninah tvori prevajalna tkiva,
PLUTNI KAMBIJ pa omogoča nastanek plute (ta lahko pri nekaterih rastlinah nadomesti povrhnjico)

29
Q

Katere organe imajo praprotnice in semenke?

A

Korenina, steblo, list

30
Q

Kako so sestavljeni mahovi?

A

So steljke-nimajo pravih listov, stebel in korenin
Filoid (listič), kavloid (stebelce), rizoid (neprava korenina-samo za pritrditev)

31
Q

Kaj so naloge korenine?

A

Pritrditev v tla, sprejemanje vode in anorganskih snovi ter skladiščenje založnih snovi

32
Q

Kateri vrsti koreninskih sistemov poznamo?

A

Koreninski sistem z glavno korenino,
Šopast koreninski sistem z nadomestnimi koreninami

33
Q

Kako je zgrajena korenina?

A

Glavna korenina, stranske korenine, koreninski laski, sluz in koreninska čepica
NOTRANJOST: floem, ksilem, endoderm, Casparijev trak, skorja, koreninski laski

34
Q

Kaj je naloga apoplasta in simplasta?

A

Prevajanje vode in anorganskih snovi od koreninskih laskov do ksilema

35
Q

Katere preobražene korenine poznamo?

A

KOREN-odebeljena založna glavna korenina
KORENINSKI GOMOLJ-odebeljena korenina gomoljaste korenine

36
Q

Kakšne so naloge stebla?

A

Opora, izraščanje listov, prenos snovi med korenino in listi, včasih tudi skladiščenje snovi

37
Q

Opiši notranjo zgradbo stebla

A

DVOKALIČNICE: v osrednjem delu je stržen, ki ga obdaja kolobar žil, nad njimi sta skorja in povrhnjica
ENOKALIČNICE: ni stržena, žile so razporejene v vseh plasteh stebla
-žile dvokaličnic so nedovršene, žile enokaličnic pa dovršene

38
Q

Katere naloge opravlja list?

A

Fotosinteza, preobraženi listi pa imajo lahko različne vloge

39
Q

Različne morfoloske značilnosti listov

A

LISTNA PLOSKEV: cela, deljena, sestavljena
LISTNI ROB: gladek, valovit, nazobčan
ŽILNATOST LISTOV: vzporedna pri enokaličnicah, mrežasta pri dvokaličnicah
NAMEŠČENOST LISTOV: premenjalna, nasprotna, vretenčasta

40
Q

Zunanja zgradba lista

A

Listno dno, pecelj, glavna listna žila (rebro), stranska listna žila, listni vrh, listna ploskev, listni rob

41
Q

Notranja zgradba lista

A

V listni sredici so gobasto tkivo, žila (v kateri je zgoraj ksilem, spodaj pa floem), in stebričasto tkivo
Na vsaki zunanji strani sta povrhnjica in kutikula (na povrhnjici so listne reže, ki jih gradijo celice zapiralke)

42
Q

Kaj je sekundarna rast?

A

Tvorba lesa in lubja (debelitev) pri nekaterih golosemenkah in dvokaličnicah (drevesa, grmi),
Nastaja v starejših delih stebel in korenin,
Nudi oporo in zaščito

43
Q

Katera meristema omogočata sekundarno rast?

A

PREVODNI KAMBIJ: proti notranjosti organa tvori les (sekundarni ksilem, ki prevaja vodo in anorganske snovi ter daje oporo), proti zunanjosti pa ličje (sekundarni floem, ki prevaja organske snovi)
PLUTNI KAMBIJ: tvori pluto

44
Q

Naštej dele prereza debla od notranjosti navzven ter jih opiši

A

Črnjava-notranji starejši les, ki ne prevaja več
Beljava-mlajši les, ki prevaja vodo z anorganskimi snovmi
Prevodni kambij
Notranje in zunanje lubje-vse plasti nad prevodnim kombijem od ličja naprej (ličje, skorja, pluta)
Branika-letni prirastek lesa
Letnica-meja med lesom dveh zaporednih rastnih sezon

45
Q

Primerjaj zgradbo enokaličnic in dvokaličnic

A

ENOKALIČNICE: dovršene žile, razporejene po celotnem steblu, vzporedna žilnatost listov, 3-števni cvetovi, 1 klični list v semenu
DVOKALIČNICE: nedovršene žile, v steblu urejene v obroč, mrežasta žilnatost listov, 4- ali 5-števni cvetovi, 2 klična lista v semenu

46
Q

Nespolno razmnoževanje rastlin

A

Čebulice, gomolji, pritlike, zarodni brstiči,
Umetne metode: potaknjenci, celične in tkivne kulture

47
Q

Kaj je življenjski cikel?

A

Obdobje rasti in razvoja, od oploditve do nastanka novih spolnih celic

48
Q

Kaj je metageneza? Kako poteka?

A

Izmenjava 2 različnih večceličnih generacij: sporofit (2n) in gametofit (n)
1. Na sporofitu z mejozo nastanejo spore (n)
2. Iz spor se z mitotskimi delitvami razvije gametofit, ki vsebuje gamete (n)
3. Z oploditvijo nastane zigota (2n), iz katere se z mitotskimi delitvami razvije sporofit

49
Q

Kako se je z evolucijo rastlin spreminjala izmenjava generacij?

A

Gametofit se je manjšal in postajal odvisen od sporofita, sporofit se je večal,
Prenos moških gamet do ženskih je pri semenkah postajal neodvisen od vode

50
Q

Gametofit in sporofit pri različnih skupinah rastlin

A

MAHOVI: velik avtotrofen gametofit, majhen heterotrofen sporofit, prenos moških celic z vodo
PRAPROTNICE: majhen in samostojen avtotrofen gametofit (opravlja fotosintezo), velik avtotrofen (z rastlinskimi organi) sporofit, prenos moških celic z vodo
SEMENKE: mikroskopski gametofit (golosemenke-v storži, kritosemenke-v cvetu), velik sporofit, prenos moških celic po zraku (z vetrom ali z živalmi)

51
Q

Opiši zgradbo cveta, pestiča in prašnika

A

CVET: cvetni pecelj, cvetišče, pestič, prašniki, čašni listi in venčni listi
PESTIČ: semenska zasnova (vsebuje jajčno celico), plodnica, vrat, brazda
PRAŠNIK: prašnična nit, polprašnici, prašnica (v njej nastajajo moške gamete)

52
Q

Kaj je socvetje?

A

Številni cvetovi na skupnem poganjku, ki tvorijo samostojno enoto

53
Q

Kaj je razlika med dvodomnimi in enodomnimi rastlinami?

A

DVODOMNA RASTLINA: moški in ženski enospolni cvetovi so na ločenih rastlinah (tako je npr. pri vrbi)
ENODOMNA RASTLINA: moški in ženski cvetovi so razviti na isti rastlini (npr. pri navadnem orehu)

54
Q

Kako nastanejo moške gamete?

A

V pelodnih vrečkah in v prašnicah v prašnikih:
1. Z mejozo nastanejo mikrospore
2. Z nekaj mitotskimi delitvami se iz spor razvijejo moški gametofiti-pelod na zrna (vsak vsebuje 2 spermalni in eno vegetativno celico)

55
Q

Opiši potek razmnoževanja kritosemenk

A
  1. Nastanek gamet
  2. Oprašitev
  3. Oploditev
  4. Razvoj semena v plodu
  5. Kalitev semena in razvoj nove rastline
56
Q

Kako nastanejo ženske gamete?

A

V semenskih zasnovah v plodnici pestiča:
1. Z mejozo nastanejo megaspore
2. Z nekaj mitotskimi delitvami se iz spor razvije ženski gametofit-embrionalna vrečka oz. zarodov mešiček (vsebuje 7 celic: jajčna, dvojedrna,…)

57
Q

Kako poteka oprašitev in dvojna oploditev?

A
  1. Oprašitev (pristanek pelodnih zrn na brazdi pestiča)
  2. Kalitev pelodnega zrna in nastanek pelodnega mešička (vegetativna celica se podaljša od brazde do plodnice)
  3. Potovanje spermalnih celic po pelodnem mešičku do ženskega gametofita
  4. Dvojna oploditev: združitev enega spermalnega jedra z jajčno celico in nastanek zigote ter združitev drugega spermalnega jedra s polnima jedroma in nastanek 3n celice, ki se mnogokrat mitotsko deli, iz nje nastane založno tkivo (endosperm)
58
Q

Kakšna je razlika med žužkocvetkami in vetrocvetkami?

A

ŽUŽKOCVETKE oprašujejo žuželke, zato so barvite, imajo dišeče cvetove, medičino, velika in lepljiva pelodna zrna, lahko tudi z izrastki, da se primejo žuželke
VETROCVETKE pa se oprašujejo z vetrom, zato so njihova pelodna zrna majhna in lahka, cvetovi so nevpadljivi in ne dišijo, njihovi prašniki in pestiči molijo daleč iz cveta (so izpostavljeni)

59
Q

Kako je zgrajeno seme?

A

KALČEK (zarodek z zasnovo za korenino, steblo in liste) in ENDOSPERM (založne snovi za začetno rast kalčka, npr. beljakovine, škrob, olja) obdana s SEMENSKO LUPINO
-endosperm pri dvokaličnicah propade, zato so založne snovi nakopičene v kličnih listih

60
Q

Plod

A

Imajo ga samo kritosemenke,
sestavljen je iz semena, ki se razvije iz semenske zasnove in osemenja, ki se razvije iz stene plodnice,
Njegov namen je razširjanje semen

61
Q

Opiši potek kalitve

A
  1. Absorpcija vode-seme nabrekne
  2. Semenska lupina poči
  3. Rast in razvoj kalčka v odrasel sporofit
    -vir energije in gradnikov je endosperm oz. klični listi
62
Q

Kako se razmnožujejo golosemenke?

A

Seme leži golo na plodni luski
STORŽ (žensko socvetje): olesenela os, plodne luske, semena

BIOLOGIJA (6 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions