Računalniška omrežja in splet Flashcards

1
Q

V jeziku CSS z uporabo lahko
razredov (.razed) oblikujemo le en
gradnik na spletni strani.

A

Ne, z razredom lahko definiramo več gradnikov, z id-jem pa le enega.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Za pisanje spletnih strani
uporabljamo jezik http.

A

Ne, http je metoda za prenos informacij na spletu. Spletne strani pisemo v jeziku html.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Hypertext (nadbesedilo) je
besedilo, ki ima vključene tudi slike.

A

Ne. Hypertext je besedilo, prikazano na računalniškem zaslonu s sklici (hiperpovezavami) na drugo besedilo, do katerega lahko bralec preko tega dostopa.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

V svetovnem spletu ima lahko več datotek popolnoma enak URL.

A

Ne, v svetovnem spletu ima vsaka datoteka popolnoma unikaten URL naslov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

CSS sloge lahko definiramo v posebni datoteki ali pa tudi kar v HTML dokumentu.

A

Drži. CSS sloge lahko opišemo znotraj <style></style> tag-a v glavi HTML dokumenta ali znotraj značke, katere izgled na spletni strani hočemo spremeniti. Lahko pa tudi v posebni datoteki, ki jo s html-jem povežemo v glavi dokumenta.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

“http://gimvic.org/” je primer
relativnega spletnega naslova.

A

Ne, to je primer absolutnega spletnega naslova. Relativni spletni naslov je le del, ki vsebuje pot do vira iz trenutne strani. Primer absolutne spletne strani: https://vaje.gimvic.org/2b/_dijaki/ Primer relative spletne strani: /2b/_dijaki/

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

HTML je programski jezik v
katerem pisemo programe.

A

Ne, html je označevalni jezik, s katerim izdelujemo spletne strani.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Html dokument je vedno
sestavljen iz glave (head) in telesa
(body).

A

Da, HTML dokument vedno sestavljata glava in telo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Za pravilen prikaz šumnikov je treba vedno uporabljati kodno tabelo utf-8.

A

Da. Kodna tabela utf-8 nam pomaga pri prikazu šumnikov na spletnih straneh.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

V jeziku CSS selektor #neki določa element z id=’neki’.

A

Da.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Če ne vemo na kateri domeni bo naša spletna stran, je smiselno za povezovanje naših strani uporabljati relativni spletni naslov.

A

Ne drži, v tem primeru uporabimo absolutni spletni naslov, saj je narejen, da je prilagodljiv različnim domenam.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Za HTML in druge označevalne jezike je značilno, da so značke umeščene kar v običajno besedilo.

A

Drži. Značke postavimo na začetku besedila in pa na koncu, ko moramo značko zapreti. Med samo besedilo lahko vstavimo značke, s katerimi želimo besedo npr. krepko poudariti,
podčrtati ali napisati poševno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Opiši, kako se v css uporablja kot
selektor oznake (#neki). Kako se
definira, kako vključi in v katerem
primeru se uporablja?

A

Definiranje selektorja se zacne s križcem, sledi pa ime selektorja. Nato v {} vstavimo lastnosti selektorja. Selektor v html vključimo z uporabo atributa id na elementu, ki ga želimo stilizirati (npr. <header id="naslov">Dobrodosli na moji
spletni strani</header>). Selektor oznake se uporablja, ko želimo stilizirati posamezen element na strani in ne želimo, da se stil uporabi na drugih elementih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Naštej pet značk HTML jezika in razlozi, kaj pomenijo in kako se jih uporablja.

A

<.h1> <./h1> = največji naslov
<.p> <./p> = odstavek
<.style> <./style> = značka v glavi dokumenta, ki jo uporabimo za stilizacijo celotnega dokumenta (npr. namesto sklica na css dokument)
<.nav> <./nav> = meni za navigacijo med različnimi deli spletnega mesta
<a></a> = hiperpovezave

Na začetek besedila, ki ga želimo označiti z značko, damo npr. <p> za odstavek. Ko želimo značko prekiniti, koncati, pa napisemo </p>.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Opiši, kako se v css uporablja kot
selektor razrede (.neki). Kako se
definira, kako vključi in v katerem
primeru se uporablja?

A

Definiranje razreda se začne s piko, sledi pa ime razreda. Nato v {} vstavimo lastnosti razreda. Razred v html vključimo z uporabo atributa class na elementu, ki ga želimo stilizirati (npr. <h1 class="naslov">To je moj naslov</h1>). Uporaba razreda je smiselna, ko želimo uporabiti iste sloge na večih elementih, ne da bi morali določiti slog za vsak element posebej.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Na konkretnem primeru ražlozite
razliko med absolutnim in relativnim
spletnim naslovom.

A

Absolutni spletni naslov lahko doseže katerokoli spletno stran na medmrežju z http/https (bolj varen) metodo. Vedno ga zacnemo z “https: //”. primer: href=”https://docs.google.com/document/d/1uM9_CLaHExJwPNSneoG4Fdv9EjdIKCzUTvtjaGE9ARY/edit”

Relativni naslov pa usmerja po strežniku spletne strani, na kateri smo trenutno prisotni, in ne more najti spletnih strani na drugih strežnikih. Primer: href=”relativna-pot.html”

17
Q

Naštejte tri načine vključevanja
CSS sloga v spletno stran. Enega
tudi opišite na konkretnem primeru.

A
  1. vključevanje sproti pred elementom, ki mu želimo spremeniti lastnosti
  2. opišemo slog v glavi dokumenta HTML
  3. opisemo slog v posebni datoteki (npr. slogi.css). To nam omogoča, da lažje spreminjamo obliko celotne spletne strani, saj moramo spremeniti le en dokument. Vsaka
    stran HTML mora vsebovati sklic na zunanjo datoteko slogovnega lista znotraj značke <.link> v glavi (npr. <.link rel=”stylesheet” type=”text/css” href=”css/main.css”/>). Zunanji slogovni list lahko napišemo v
    katerem koli urejevalniku besedila, a ga moramo shraniti s pripono .css.
18
Q

Vsaka spletna stran je sestavljena
iz glave in telesa. Kako to označimo v
jeziku html? Kaj spada v glavo in kaj
v telo spletne strani?

A

Glavo označimo z značko <.head>, telo pa z značko <.body>. V head zapišemo ime spletnega mesta, link do CSS kode in kodo meta UTF-8, če želimo, da naša stran vsebuje šumnike. Uporabimo značke, kot so npr. <.meta>, <.title>, <.style> in <.link>. V body-ju definiramo zgradbo naše spletne strani (poravnava, število odstavkov in naslovov, barve, tabele, obrazce, slike, itd.) in zapisujemo značke, kot so npr. <.p>, <.h>, <.style>, <.br>, <.hr>, <.div>, <.i>, <.b>, <.sup>.

19
Q

Na konkretnem primeru razloži
kako zagotavljamo da se na spletnih
straneh pravilno prikazujejo posebni
znaki npr. naši šumniki ipd.

A

V glavo naše spletne strani navedemo kodo <.meta charset=”UTF-8”>. Ta koda nam zagotavlja izpis šumnikov in posebnih znakov na spletnih straneh.

20
Q

Na konkretnih primerih utemelji,
kdaj je bolje pisati sloge v posebno
datoteko in kdaj v glavo html
dokumenta.

A

Sloge pisemo v posebno datoteko, če želimo lažje spreminjati izgled celotne spletne strani (spremeniti bi morali samo eno datoteko). V glavo html dokumenta pa jih pišemo, ko želimo oblikovati samo eno html stran drugace kot npr. celotno spletno stran.

21
Q

Na primerih razloži pet CSS
ukazov (lastnosti), kaj pomenijo in
kako se jih uporablja.

A

font-size = velikost pisave, ki jo lahko določimo v različnih enotah
font-family = določitev pisave
color = barva pisave, v HEX
height = določa višino (širina) nekega elementa, lahko določimo v različnih enotah
width = dolžina nekega elementa, lahko določimo v različnih enotah

V css datoteki:
p { font-size: 15px;
font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;
color: #2B2D42;
}

V glavo html-ja:
<.style> p { font-size: 15px;
font-family: Arial, Helvetica, sans-serif;
color: #2B2D42;
}
<./style>

Posejbej k znački:
<.img style=”width: 500; height: 350; float: right;”>