Računalniška omrežja in splet Flashcards
V jeziku CSS z uporabo lahko
razredov (.razed) oblikujemo le en
gradnik na spletni strani.
Ne, z razredom lahko definiramo več gradnikov, z id-jem pa le enega.
Za pisanje spletnih strani
uporabljamo jezik http.
Ne, http je metoda za prenos informacij na spletu. Spletne strani pisemo v jeziku html.
Hypertext (nadbesedilo) je
besedilo, ki ima vključene tudi slike.
Ne. Hypertext je besedilo, prikazano na računalniškem zaslonu s sklici (hiperpovezavami) na drugo besedilo, do katerega lahko bralec preko tega dostopa.
V svetovnem spletu ima lahko več datotek popolnoma enak URL.
Ne, v svetovnem spletu ima vsaka datoteka popolnoma unikaten URL naslov.
CSS sloge lahko definiramo v posebni datoteki ali pa tudi kar v HTML dokumentu.
Drži. CSS sloge lahko opišemo znotraj <style></style> tag-a v glavi HTML dokumenta ali znotraj značke, katere izgled na spletni strani hočemo spremeniti. Lahko pa tudi v posebni datoteki, ki jo s html-jem povežemo v glavi dokumenta.
“http://gimvic.org/” je primer
relativnega spletnega naslova.
Ne, to je primer absolutnega spletnega naslova. Relativni spletni naslov je le del, ki vsebuje pot do vira iz trenutne strani. Primer absolutne spletne strani: https://vaje.gimvic.org/2b/_dijaki/ Primer relative spletne strani: /2b/_dijaki/
HTML je programski jezik v
katerem pisemo programe.
Ne, html je označevalni jezik, s katerim izdelujemo spletne strani.
Html dokument je vedno
sestavljen iz glave (head) in telesa
(body).
Da, HTML dokument vedno sestavljata glava in telo.
Za pravilen prikaz šumnikov je treba vedno uporabljati kodno tabelo utf-8.
Da. Kodna tabela utf-8 nam pomaga pri prikazu šumnikov na spletnih straneh.
V jeziku CSS selektor #neki določa element z id=’neki’.
Da.
Če ne vemo na kateri domeni bo naša spletna stran, je smiselno za povezovanje naših strani uporabljati relativni spletni naslov.
Ne drži, v tem primeru uporabimo absolutni spletni naslov, saj je narejen, da je prilagodljiv različnim domenam.
Za HTML in druge označevalne jezike je značilno, da so značke umeščene kar v običajno besedilo.
Drži. Značke postavimo na začetku besedila in pa na koncu, ko moramo značko zapreti. Med samo besedilo lahko vstavimo značke, s katerimi želimo besedo npr. krepko poudariti,
podčrtati ali napisati poševno.
Opiši, kako se v css uporablja kot
selektor oznake (#neki). Kako se
definira, kako vključi in v katerem
primeru se uporablja?
Definiranje selektorja se zacne s križcem, sledi pa ime selektorja. Nato v {} vstavimo lastnosti selektorja. Selektor v html vključimo z uporabo atributa id na elementu, ki ga želimo stilizirati (npr. <header id="naslov">Dobrodosli na moji
spletni strani</header>). Selektor oznake se uporablja, ko želimo stilizirati posamezen element na strani in ne želimo, da se stil uporabi na drugih elementih.
Naštej pet značk HTML jezika in razlozi, kaj pomenijo in kako se jih uporablja.
<.h1> <./h1> = največji naslov
<.p> <./p> = odstavek
<.style> <./style> = značka v glavi dokumenta, ki jo uporabimo za stilizacijo celotnega dokumenta (npr. namesto sklica na css dokument)
<.nav> <./nav> = meni za navigacijo med različnimi deli spletnega mesta
<a></a> = hiperpovezave
Na začetek besedila, ki ga želimo označiti z značko, damo npr. <p> za odstavek. Ko želimo značko prekiniti, koncati, pa napisemo </p>.
Opiši, kako se v css uporablja kot
selektor razrede (.neki). Kako se
definira, kako vključi in v katerem
primeru se uporablja?
Definiranje razreda se začne s piko, sledi pa ime razreda. Nato v {} vstavimo lastnosti razreda. Razred v html vključimo z uporabo atributa class na elementu, ki ga želimo stilizirati (npr. <h1 class="naslov">To je moj naslov</h1>). Uporaba razreda je smiselna, ko želimo uporabiti iste sloge na večih elementih, ne da bi morali določiti slog za vsak element posebej.