Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

OBLIGACIJSKO PRAVO SPLOŠNI DEL > PREDPOSTAVKE ZA VELJAVNO SKLENITEV POGODBE > Flashcards

PREDPOSTAVKE ZA VELJAVNO SKLENITEV POGODBE Flashcards

1
Q

Pojem in pomen predpostavk za veljavno sklenitev pogodbe?

A

Predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe so tista pravna dejstva, za katera ZAKON določa, da morajo obstajati ob sklenitvi pogodbe, da bi bila pogodba veljavno sklenjena, in pravna dejstva, za katera sta POGODBENI STRANKI določili, da morajo nastopiti, da bi pogodba začela veljati.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

splošne predpostavke za sklenitev pogodbe?

A

SPLOŠNE PREDPOSTAVKE so tiste, ki so določene za vse vrste pogodb:

  • predpostavke glede subjektov (pravna, poslovna, sposobnost razsojanja)
  • predpostavke glede vsebine izjave volje (svobodno oblikovana prava volja in soglasje volj)
  • predpostavke glede izpolnitvenega ravnanja
  • predpostavke glede poslovne podlage
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Posebne predpostavke za sklenitev pogodbe?

A

POSEBNE PREDPOSTAVKE so tiste, ki so določene za določene vrste pogodb:

  • posebne predpostavke določene z zakonom (pisna oblika za sklenitev)
  • posebne predpostavke, določene s pogodbo (odložni rok, odložni pogoj)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Predpostavke, ki se nanašajo na določitev sestavin poslovnega obligacijskega razmerja?

A

PRAVNA SPOSOBNOST

PREDPOSTAVKE GLEDE IZPOLNITVENEGA RAVNANJA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

predpostavke, ki se nanašajo na poslovno voljo?

A

POSLOVNA SPOSOBNOST IN SPOSOBNOST RAZSOJANJA

SVOBODNO OBLIKOVANA IN RESNA VOLJA

SOGLASJE VOLJE

POSLOVNA PODLAGA

OBLIKA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Pravna sposobnost?

A

Pravna sposobnost je sposobnost biti subjekt pravic in dolžnosti. Fizične osebe jo pridobijo z rojstvom, pravne osebe pa praviloma z vpisom v register.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

poslovna sposobnost fizične osebe?

A 
sposobnost stranke, da lahko sama ustvari voljo, ki jo pravni red zahteva za uspešno sklepanje pravnih poslov. Pomeni zavest in voljo: 
●	sklepati pravne posle,
●	se zavezovati na podlagi teh poslov,
●	pridobivati pravice,
●	prevzemati obveznosti.

odvisna od posameznikovih psihofizičnih sposobnosti: 18, 15, omejena, odvzeta poslovna sposobnost, podaljšanje roditeljske pravice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

pogodba poslovno nesposobne osebe?

A

Izjava volje poslovno nesposobne osebe nima pravnih učinkov, zato je takšna pogodba nična.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

poslovna sposobnost pravnih oseb?

A

oblikuje jo njen zastopniški organ – korporacijski zastopnik.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Pogodbe, ki jih omejeno poslovno sposobna oseba lahko sklepa samostojno?

A

vse pravne posle, razen tistih, za katere zakon zahteva dovoljenje zz

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Pogodbe, za sklenitev katerih omejeno poslovno sposobna oseba potrebuje dovoljenje zakonitega zastopnika?

A

za pp, ki so tako pomembni, da bistveno vplivajo na življenje te osebe, za pp mladoletnika, ki lahko vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti.

pogodbe takih oseb so izpodbojne, če so sklenjene brez dovoljenja zakonitega zastopnika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Pravica dobrovernega (poštenega) sopogodbenika odstopiti od pogodbe?

A

Odstopna pravica, ki se uresniči s tem, da izjavi drugi stranki, da odstopa od pogodbe.

Ta pravica ugasne v tridesetih dneh potem, ko sopogodbenik zve za poslovno nesposobnost druge stranke oziroma za to, da ta nima dovoljenja zakonitega zastopnika, pa tudi prej, če zakoniti zastopnik odobri pogodbo, preden izteče ta rok.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Poziv zakonitemu zastopniku, da se izreče o odobritvi pogodbe?

A

Sopogodbenik poslovno nesposobne osebe, ki je sklenil z njo pogodbo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika, lahko zahteva od zakonitega zastopnika, naj se izreče, ali pogodbo odobrava ali ne.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

pojem in pomen sposobnosti razsojanja?

A

Sposobnost razsojanja pomeni sposobnost razumeti pomen izjave volje.

neizpodbojna domneva za osebe, ki nimajo poslovne sposobnosti, izpodbojna domneva za osebe, ki imajo poslovno sposobnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Pogodba poslovno sposobne osebe, ki nima sposobnosti razsojanja?

A

Uporaba pravil o pogodbi, ki jo sklene poslovno nesposobna oseba – ničnost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

pomen poslovne volje kot predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe?

A

volja mora biti svobodno oblikovana in resna. Razlikujemo med OBLIKOVANO, ŽELENO in IZJAVLJENO voljo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Teorija volje?

A

TEORIJA VOLJE - pravice in obveznosti ustvarja samo volja. Napaka v izjavi volje preprečuje, da bi volja povzročila pravne učinke.

Ščiti interes izjavitelja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Teorija izjave?

A

TEORIJA IZJAVE - pogodba je sklenjena s soglasjem izjav, in ne s soglasjem volj. Napaka v izjavi ne preprečuje nastanek pravnih učinkov.

Ščiti naslovnika izjave volje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Pojem napak volje?

A

položaj pri sklenitvi pogodbe, ko se želena volja ene ali vseh strank ne ujema z izjavljeno voljo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Tipični položaji napak volje?

A

1, Izjavitelj in naslovnik vesta za razhajanje med Ž in I? Neresna izjava volje. Ni razloga za varstvo interesov. Pogodba ne nastane. Sistem volje. Primer je navidezna pogodba.

  1. Izjavitelj ve za razhajanje, naslovnik je v dobri veri, da razhajanja ni? Sistem izjave. Interesi poštene stranke – naslovnika, prevladajo. Izjava volje izjavitelja zavezuje.
  2. Naslovnik ve za razhajanje oziroma ga je celo povzročil? Vzrok za razhajanje izvira iz sfere naslovnika – bodisi ga povzroči s prevaro, grožnjo, bodisi ve za zmoto izjavitelja. Teorija volje. Prevladajo interesi poštene stranke. Pogodba je neveljavna – izpodbojna.
  3. Nobena od strank ne ve za razhajanje? Zmota izjavitelja. Oba sta poštena. Dva položaja: Izjavitelj bi lahko vedel za zmoto, če bi ravnal skrbno – prevlada interes poštenega naslovnika – sistem izjave, pogodba je veljavno sklenjena. Izjavitelj kljub skrbnemu ravnanju ne ve za razhajanje – opravičljiva zmota. Mora biti bistvena. Če je bistvena, lahko izjavitelj zahteva razveljavitev pogodbe; interes naslovnika je v tem primeru zaščiten s tem, da pridobi pravico do povrnitve škode, nastale zaradi razveljavitve.
  4. Napaka v izjavi je očitna. Prednost ima resnična, Ž volja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Pomen grožnje kot napake volje in razmerje do prisile?

A

Če je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil pri drugi stranki utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo.

Pri prisili pogodbena stranka pogodbe sploh ni oblikovala, zato OR ne nastane.

Za položaj grožnje je značilno, da pogodbena stranka poslovne volje ni oblikovala SVOBODNO.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Predpostavke izpodbojnosti pogodbe, sklenjene zaradi grožnje?

A
  1. grožnjo je povzročila druga pogodbena stranka/tretja oseba,
  2. grožnja je nedopustna,
  3. grožnja povzročila utemeljen strah
    + splošna predpostavka:
  4. pravočasna uveljavitev izpodbojnega zahtevka
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

pojem zmote in vrste zmot?

A

Zmota je položaj pri sklenitvi pogodbe, ko se Ž in I volja razhajata in nobena stranka za to ne ve.

Pri sklepanju pogodb lahko obstajata dve vrsti zmot, ZMOTA O PREDSTAVI (pristna zmota - položaj, ko ima nekdo napačno predstavo o kakšni okoliščini) in ZMOTA O IZJAVI (nepristna zmota - položaj, ko stranka izjavi nekaj drugega, kakor hoče)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

predpostavke izpodbojnosti pogodbe, sklenjene v zmoti?

A

če je zmota ENOSTRANSKA,

če DRUGA STRANKA ZA ZMOTO NE VE,

zmota je BISTVENA, (če so okoliščine glede katerih je ena stranka v zmoti, del skupnega poslovnega namena strank) Zmota o predmetu, zmota o osebi.

zmota je OPRAVIČLJIVA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Opravičljiva zmota?

A

Zmota je opravičljiva, če je stranka kljub vsej skrbnosti ni mogla ugotoviti. Katero merilo skrbnosti: odvisno od položaja stranke: laik – profesionalna oseba

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

pomen pripravljenosti druge stranke, da pogodbo izpolni, kot da zmote ne bi bilo?

A

Stranka, ki je v zmoti, se ne more nanjo sklicevati, če je druga stranka pripravljena izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Prevara?

A

Če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni bistvena.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

V čem se položaj prevare razlikuje od enostranske zmote?

A

Položaj prevare se od enostranske zmote razlikuje po tem, da je druga pogodbena stranka nepoštena, saj za zmoto sopogodbenika ve.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Predpostavke izpodbojnosti pogodbe, sklenjene na podlagi prevare?

A
  • zmoto je povzročila druga pogodbena stranka (naklepno)

- zmote ni povzročila druga pogodbena stranka, vendar zanjo ve in sopogodbenika nanjo ne opozori (naklepno)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

napake volje zastopnika pri izjavljanju volje (posredna izjava)?

A

Zmota osebe, po kateri je stranka izjavila svojo voljo, se šteje enako kot zmota v izjavljanju lastne volje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Pojem in predpostavke navidezne pogodbe?

A

Navidezna pogodba (simulirani pravni posel) je pogodba, ki sta jo stranki sklenili, ne da bi imeli resen namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina te pogodbe.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Pravna neučinkovitost navidezne pogodbe?

A

Navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama.

Izjava volje za sklenitev take pogodbe ima pri obeh strankah značilnost neresne izjave volje, obe sta nepošteni, zato ni potrebe po pravnem varstvu in obvelja sistem volje. - Če pa navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Uveljavljanje navideznosti pogodbe?

A

Navideznosti pogodbe ni mogoče uveljavljati proti tretji pošteni osebi.

34
Q

pomen soglasja volje za sklenitev pogodbe?

A

Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah.

Pogodba je dvostranski pravni posel, zato je predpostavka za njeno veljavno sklenitev, da se stranki sporazumeta o vsebini medsebojnih pravic in obveznosti, ki bodo s sklenitvijo pogodbe nastale. Izjavi njunih volj morata biti po vsebini enaki.

35
Q

Nesporazum?

A

Kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti, se šteje, da pogodba ni bila sklenjena.

36
Q

Pojavne oblike nesporazuma?

A
  • nesporazum o značilnostih tipičnega izpolnitvenega ravnanja
  • nesporazum o tem, ali je tudi nasprotna stranka zavezana opraviti nasprotno izpolnitveno ravnanje
37
Q

Pojem kontrahirane dolžnosti?

A

Če mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da se takšna pogodba nemudoma sklene.

38
Q

Pravni temelj nastanka kontrahirane dolžnosti?

A
  • predpogodba
  • zakonska kontrahirana dolžnost
  • v zvezi z drugim pravnim poslom (ne s predpogodbo: predkupna pravica, javna dražba)
39
Q

Uveljavitev kontrahirane dolžnosti?

A

Zahtevek za sklenitev pogodbe.

Obveznost skleniti pogodbo ima značilnost dajatvene obveznosti.

Prostovoljno ali sodno.

40
Q

Predpostavke glede izpolnitvenega ravnanja (predmeta obveznosti)?

A
  • predmet izpolnitvenega ravnanja mora biti določen ali določljiv - da bi bil določen, morata stranki določiti lastnosti, ki jih mora imeti (običajne v. posebne lastnosti)
  • predmet mora biti mogoč
  • predmet mora biti dopusten
41
Q

Teorije o poslovni podlagi (kavzi)?

A
  • teorije o subjektivni kavzi
  • teorije o objektivni kavzi
  • mešane teorije
42
Q

Poslovna podlaga kot skupni poslovni namen pogodbenih strank?

A

Poslovno podlago predstavljajo samo tisti poslovni nagibi vsake stranke, ki so poznani tudi drugi stranki oziroma bi jih morala poznati tudi druga poslovna stranka (bi jih lahko ugotovila, če bi pri sklepanju pogodbe ravnala skrbno).

43
Q

Tipična in atipična poslovna podlaga?

A

Tipično poslovno podlago posameznega pravnega posla predstavljajo tisti interesi, zaradi uresničitve katerih stranke običajno, najpogosteje, večinoma sklepajo pravne posle te vrste.

Atipična poslovna podlaga - če skupni poslovni namen pogodbenih strank oblikujejo interesi, ki niso tipični za druge pogodbe iste vrste.

44
Q

Tipična poslovna podlaga pogodb, ki povzročijo nastanek dvostranskega poslovnega razmerja?

A

Izpolnitveni (premoženjski) interes, ki se uresniči z izpolnitvijo nasprotnega IR druge osebe.

45
Q

Tipična poslovna podlaga pogodb, ki povzročijo nastanek enostranskega poslovnega razmerja?

A

Izpolnitev dajatvene obveznosti, ki je nastala na podlagi drugega pravnega posla.

46
Q

Tipična poslovna podlaga razpolagalnih pravnih poslov in nekaterih enostranskih zavezovalnih pravnih poslov?

A

Interes izpolniti dajatveno obveznost.

Izdaja vp, izdaja bančne garancije.

47
Q

Sta pravna podlaga in pravni temelj različna pravna instituta?

A

Da. Pravni temelj so VSE predpostavke, ki morajo obstajati za veljavno sklenitev pogodbe, Pravna podlaga je samo ENA od predpostavk.

48
Q

Poslovna podlaga kot predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe?

A

Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog).

Podlaga je nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.

Domneva se, da ima obveznost podlago, čeprav ta ni izražena.

Če ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nična.

49
Q

Ničnost pogodbe zaradi nedovoljenega nagiba?

A

Nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost.

Če pa je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, in če je drugi pogodbenik to vedel ali bi bil moral vedeti, je pogodba nična.

Neodplačna pogodba je nična tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopustni nagib bistveno vplival na odločitev njegovega sopogodbenika.

50
Q

ali kasnejša neuresničitev (izjalovitev) poslovne podlage vpliva na veljavnost pravnega posla?

A

Praviloma ne.

IZJEME:

  • odstop zaradi spremenjenih okoliščin,
  • odstop zaradi hude nehvaležnosti,
  • odstop zaradi neuresničenega pričakovanja po pravilih o neupravičeni obogatitvi
51
Q

Pomen razlikovanja abstraktnih in kavzalnih pravnih poslov?

A

O abstraktnosti/kavzalnosti govorimo samo v zvezi s tistimi pravnimi posli, katerih poslovna podlaga je drug pravni posel.

ABSTRAKTNI: (ne)veljavnost drugega pravnega posla NE VPLIVA na njegovo veljavnost;

KAVZALNI: (ne)veljavnost drugega pravnega posla VPLIVA na njegovo veljavnost;

52
Q

Splošno pravilo o konsenzualnosti (neobličnosti) pogodb?

A

Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika,.

Od tega pravila veljata dve skupini izjem:

  • PREDPISANA OBLIKA
  • DOGOVORJENA OBLIKA
53
Q

Predpisana oblika kot predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe?

A
  • varstvo interesov pogodbenih strank

* varstvo javnih interesov - tega OZ ne varuje

54
Q

Pomen dogovorjene oblike?

A

Pogodbeni stranki se lahko sporazumeta, da naj bo posebna oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe.

  • varovanje interesa pogodbenih strank
  • dokaz o sklenitvi pogodbe ali o njeni vsebini
55
Q

sestavitev listine z vsebino pogodbe?

A

Če je treba za sklenitev pogodbe napraviti listino, je pogodba sklenjena, ko listino podpišejo vsi, ki se z njo zavezujejo.

56
Q

Domneva o popolnosti listine in veljavnosti ustnih dogovorov?

A

Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo.

Vendar pa so veljavni sočasni ustni dogovori o stranskih točkah, o katerih v oblični pogodbi ni nič rečeno, če niso v nasprotju z njeno vsebino ali če niso v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana.

Veljavni so tudi sočasni ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali obeh strank, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.

57
Q

Sporazumna razveza obličnih pogodb?

A

Oblične pogodbe je mogoče razvezati z neobličnim sporazumom, razen če je za določen primer z zakonom predvideno kaj drugega ali če namen, zaradi katerega je za sklenitev pogodbe predpisana oblika, zahteva za razvezo pogodbe enako obliko.

58
Q

Sankcija, če pogodba nima potrebne oblike?

A

(1) Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega.
(2) Pogodba, ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki, je nična, če sta se stranki dogovorili, da je pogoj za njeno veljavnost posebna oblika.

59
Q

Posebna pravila, če mora biti pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa?

A

Notar mora pred sestavo notarske listine strankam na razumljiv način opisati vsebino, pravne posledice nameravanega pravnega posla ali izjave volje, ter jih izrecno opozoriti na znana in običajna tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla ali izjave volje.

Stranke mora tudi odvračati od nejasnih, nerazumljivih ali dvoumnih izjav ter jih izrecno opozoriti na možne pravne posledice takšnih izjav.

60
Q

Pomen soglasja kot predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe?

A
  • varstvo pravic pogodbene stranke (DZ)
  • varstvo pravic tretjih (izročilna pogodba)
  • varstvo širših interesov (ZKZ)
61
Q

Soglasje kot dovoljenje ali odobritev?

A

Kadar je za sklenitev pogodbe potrebno soglasje koga tretjega, ga ta lahko da pred sklenitvijo pogodbe kot dovoljenje ali po sklenitvi kot odobritev, če ni z zakonom določeno kaj drugega.

62
Q

pogoj kot predpostavka učinkovanja pogodbe?

A

Pogodba je sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva.

pogoj je pravno dejstvo, ki ga pogodbeni stranki določita kot predpostavko za začetek učinkovanja pogodbe oziroma kot predpostavko prenehanja učinkovanja pogodbe.

63
Q

Odložni pogoj?

A

Če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, učinkuje pogodba od trenutka sklenitve, razen če iz zakona, narave posla ali volje strank ne izhaja kaj drugega.

64
Q

Razvezni pogoj?

A

Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha pogodba veljati, če se pogoj izpolni.

65
Q

Pogoj, katerega uresničitev povzroči pogodbena stranka?

A

Šteje se, da je pogoj uresničen, če njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja prepreči stranka, v katere breme je bil določen, šteje pa se, da ni uresničen, če njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja povzroči stranka, v katere korist je bil določen.

66
Q

Nedopusten ali nemogoč pogoj?

A

(1) Nična je pogodba, v kateri je postavljen odložen ali razvezen pogoj, ki je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.
(2) Pogodba, sklenjena pod nemogočim odložnim pogojem, je nična, nemogoč razvezen pogoj pa se šteje za neobstoječega.

67
Q

Zavarovanje pogojne pravice?

A

Če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, sme upnik, čigar pravica je pogojena, zahtevati ustrezno zavarovanje te pravice, če je njena uveljavitev v nevarnosti.

68
Q

Računanje časa?

A

(1) Rok, določen v dnevih, začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva.
(2) Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega začne teči; če takšnega dneva v zadnjem mesecu ni, pa se konča zadnji dan tega meseca.
(3) Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik.
(4) Začetek meseca označuje prvi dan v mesecu, sredina – petnajsti, konec pa zadnji dan v mesecu, če ne izhaja kaj drugega iz namena strank, iz narave pogodbenega razmerja ali iz običajev.

69
Q

Uporaba pravil o pogoju?

A

Kadar se učinek pogodbe začenja od določenega časa, se smiselno uporabljajo pravila o odložnem pogoju, kadar pa pogodba neha veljati po izteku določenega roka, se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju.

70
Q

Pojem in pomen are?

A

Ara je določen denarni znesek oz. določena količina nadomestnih stvari, ki jo ob sklenitvi pogodbe ena pogodbena stranka izroči drugi pogodbeni stranki v znamenje, da je pogodba sklenjena.

Pomen:

  • dokazni pomen
  • instrument utrditve pogodbenih obveznosti
  • delna izpolnitev pogodbene obveznosti
71
Q

Realnost in akcesornost dogovora o ari?

A

Da bi imel dogovor o ari pravne učinke mora biti poleg splošnih predpostavk izpolnjena tudi posebna predpostavka - izročitev denarnega zneska ki je predmet are.

Dogovor o ari je akcesorne narave in deli pravno usodo pogodbe, v povezavi s katero je bil dogovor o ari sprejet.

72
Q

Plačilo are kot predpostavka za začetek učinkovanja glavne pogodbe - veljavnost dogovora o ari?

A

Veljaven dogovor o ari je mogoče skleniti:

  • hkrati s sklenitvijo pogodbe
  • po sklenitvi pogodbe (plačilo are je odložni pogoj)
73
Q

Ara kot pogodbena kazen?

A

Ara ima tudi funkcijo utrditve obveznosti. Pogodbeni stranki spodbuja k izpolnitvi obveznosti. Pogodbeno stranko, ki ne izpolni, doleti dodatna sankcija - Izguba denarnega zneska v višini are.

74
Q

Vračanje in vštevanje are ob izpolnitvi pogodbene obveznosti?

A

Pri izpolnitvi pogodbe se mora ara vrniti ali všteti v izpolnitev obveznosti.

75
Q

Dogovor o ari ne obsega pravice do odstopa od pogodbe?

A

Če ni dogovorjeno kaj drugega, ne more stranka, ki je dala aro, odstopiti od pogodbe s tem, da pusti aro drugi stranki; prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne dvojno aro.

76
Q

Pravne posledice, če za neizpolnitev odgovarja stranka, ki je dala aro?

A

Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je dala aro, sme druga stranka po lastni izbiri bodisi zahtevati izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, in povrnitev škode, aro pa všteti v odškodnino ali vrniti, bodisi se zadovoljiti s prejeto aro.

77
Q

Pravne posledice, če za neizpolnitev odgovarja stranka, ki je prejela aro?

A

Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je prejela aro, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati bodisi izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, bodisi povrnitev škode in vrnitev are, bodisi vrnitev dvojne are.

78
Q

Znižanje nesorazmerne are?

A

Sodišče sme na zahtevo zainteresirane stranke zmanjšati pretirano veliko aro.

79
Q

Pravne posledice glede are pri delni izpolnitvi?

A

(1) Pri delni izpolnitvi obveznosti upnik ne sme obdržati are, temveč lahko zahteva bodisi izpolnitev ostanka obveznosti in povrnitev škode zaradi zamude, bodisi povrnitev škode zaradi nepopolne izpolnitve, vendar se v obeh primerih ara všteje v odškodnino.
(2) Če upnik odstopi od pogodbe in vrne tisto, kar je prejel kot delno izpolnitev, lahko izbira med ostalimi zahtevki, ki pripadajo eni stranki, če je pogodba ostala neizpolnjena zaradi razlogov na strani druge stranke.

80
Q

Vloga odstopnine?

A

(1) Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, če da odstopnino (skesnino).
(2) Če stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe (upravičena stranka), izjavi drugi stranki, da bo dala odstopnino, ne more več zahtevati izpolnitve pogodbe.
(3) Stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe, mora dati odstopnino hkrati z izjavo o odstopu.
(4) Če pogodbeni stranki nista določili, do kdaj lahko upravičena stranka uresniči pravico odstopiti od pogodbe, lahko ta to stori vse dotlej, dokler ne poteče čas, določen za izpolnitev njene obveznosti.
(5) Pravica odstopiti od pogodbe preneha tudi, če upravičena stranka začne izpolnjevati svoje obveznosti iz pogodbe ali sprejemati izpolnitev od druge stranke.

81
Q

Ara kot odstopnina?

A

(1) Če je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe, se šteje ara za odstopnino in lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe.
(2) Če v tem primeru odstopi stranka, ki je aro dala, jo izgubi, če odstopi stranka, ki je aro sprejela, pa mora vrniti dvojni znesek.

OBLIGACIJSKO PRAVO SPLOŠNI DEL (12 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions