Pravo migracij in azila: vse Flashcards
Katere migracije poznamo?
- PROSTOVOLJNE (voluntary)
- kadar ljudje morajo zapustiti državo, ko pričakujejo, da jih bo nekdo preganjal in kršil njihove čp
(vojne – ljudje bežijo, da si rešijo življenje)
- Nekdo odide, ker postane življenje v njegovi državi zanj neznosno oz. preveč nevarno - PRISILNE
- Nekdo se preseli, ker želi dobro izobrazbo, ponudba za dobro službo…
- Spet ni nujno, da je to prostovoljno (revščina v državi) – pravo vseeno to razume kot prostovoljno
migracijo - RELUCTANT (“ne preveč prostovoljne”)
- kaže na to, kako težko je klasificirat migracije, glede na to, kakšen je odnos osebe do tega
To sploh niso pravni pojmi, le pomaga nam razumeti
različne režime, po katerem pravo skuša razdeliti sisteme. Življenjske situacije so drugačne.
kaj je mednarodna zaščita
- Kar obravnavamo v okviru prisilnih migracij, se prekriva s pojmom MEDNARODNA ZAŠČITA.
- Če nekdo ne dobi zaščite v svoji državi, potem gre po zaščito v drugo državo, jo išče na mednarodni ravni – to kar nudijo države migrantom, ki so svojo državo zapustili, ker jih je strah, da bodo njihove čp kršene, temu rečemo MEDNARODNA ZAŠČITA.
kaj je delo mednarodne zaščite (na kratko)
- Delo mednarodne zaščite je to, kar razumemo AZIL in ljudje, ki so upravičeni do azila = BEGUNCI
- Obstajajo še druge oblike mednarodne zaščite, ki niso azil
- Pravo migracij in azila je do neke mere harmonizirano na ravni prava EU – v veliki meri je naša zakonodaja implementirala evropske predpise (na področju prostovoljnih migracij manj, na področju mednarodne zaščite prisilnih migracij pa je pravo EU zelo močno)
zakonite in nezakonite migracije
- Meja med zakonitostjo in nezakonitostjo je težko ugotovljiva na področju prava beguncev in migracij
- V zakonodaji je lahko nekaj opredeljeno kot zakonito, po drugi strani pa imamo vire mednarodnega prava, ki prepovedujejo državi, da npr. kaznujejo begunca, tudi če je nezakonito vstopil v državo – pride do sprememb, ko želijo azil
kdo je tujec
- vsakdo, ki ni državljan RS
- DVE KATOREGORIJI TUJCEV:
1. Tujci, ki so državljani članic unije
2. Tujci, ki so državljani tretjih držav (ne članica eu) - Državljan Srbije in Hrvaške obravnavan drugače
pravni viri
- Nacionalno pravo (pravo dč): ustava + zakonodaja
- Pravo Evropske unije (primarno, sekundarno)
- Regionalno pravo človekovih pravic (pomemben sistem varstva čp po EKČP)
- Mednarodno pravo čp (+ mednarodno azilno pravo) – glavni temeljni vir je mednarodna pogodba, zlasti pogodbe, ki jih med seboj sklenejo države. Ukvarja se z vsem mogočim (varstvo okolja, kulturna dediščina…) – to je posledica razvoja po 2. Svetovni vojni – nastanejo pogodbe, h katerim pristopijo skoraj vse države in se zavežejo, da bodo spoštovale mednarodno pravo čp (podpodročje je mednarodno
azilno pravo).
vrste migracij
- PROSTOVOLJNE
a. Med državami EU
- PROSTOVOLJNE
- Pravo EU
- Nacionalno pravo: ZTuj-2
- EKČP + MPČP?
b. Iz tretjih držav v države EU - Pravo EU
- EKČP 8. člen, 13. člen
- Nacionalno pravo: ZTuj-2
- Mednarodno pravo čp :npr. Mednarodni pakt o ČDP
- PRISILNE
a. Med državami EU
Ženevska konvencija!
Pravo EU: protokol k pogodbam
b. Iz tretjih držav v države EU
- PRISILNE
- Mednarodno pravo:
Konvencija + Protokol - EKČP 3., 8., tudi 5. in P4-4
- Pravo EU
- Nacionalno pravo: ZMZ
Prostovoljne migracije med državami EU: pravo EU
- Prost pretok delovne sile – ena od 4 temeljnih svoboščin EU (kapital, delavci, blago, storitve)
- PDEU ČL. 45:
- Podrobno opredeljuje pravice, ki jih imajo delavci, da se prosto gibljejo
- Da se prosto gibljejo, jim je treba zagotoviti tudi druge socialne pravice (pravica, da seboj pripelješ družino), socialne dajatve, dostop do javnih storitev, zdravstvenih storitev, šola za otroka – NE SME BITI
DISKRIMINACIJE (enako morajo biti obravnavani državljani države in tujci) - pomembno je tudi državljanstvo unije
državljanstvo unije
- PEU ČL. 9
- Maastrichtska pogodba– pomembna inovacija: obstaja državljanstvo Unije
- Vsak kdo, ki je državljan ene od članic, je državljan EU, doda se nacionalnemu državljanstvu, ga ne nadomesti
- Pravica državljana Unije je, da se prosto premika po dč in da se lahko tudi naseli v drugi dč
- Premik od tega, da se lahko po Evropi premikajo samo ekonomsko aktivni državljani, k temu, da se lahko premikajo tudi drugi - tisti, ki imajo druge razloge
- Še vedno obstajajo adiministrativne zahteve, amak načeloma je to zelo velik premik, saj ne rabiš
dokazovati, da si ekonomsko aktiven - Še vedno obstaja prost pretok delovne sile kot samostojna pravna podlaga – lahko se naselimo zaradi dela na Irskem in smo tam zaščiteni tako kot državljan EU kot tudi kot delavec – državljanstvo ni
nadomestilo, obstaja oboje - napoteni delavci: ljudje se premikajo zaradi nudenja storitev
Prostovoljne migracije med državami EU: slovenska zakonodaja
- Zakon o tujcih (ZTuj-2, samo za državljane eu) – ureja vse tujce (XIII. Poglavje?)
- Vstop in prebivanje državljanov držav članic Evropske unije in njihovih družinskih članov ter družinskih članov slovenskih državljanov: Npr. K nam pride živeti italijanski državljan - ima tudi drž. EU – z njim se naseli žena, ki je državljanka Kitajske – lahko bo tu, ker iste določbe veljajo za družinske člane – načelo neposrednega učinka, če direktive niso prenesli, če pa so jo, pa je to itak v zakonodaji
- Npr. SLO državljan, ki pride nazaj v SLO s svojo ženo iz Kitajske, se zanjo ne more sklicevati na to
direktivo, ker je v svoji državi in ne izkorišča prava EU, saj je trenutno v svoji državi – NI
VZPOSTAVLJENEGA ČEZMEJNEGA ELEMENTA – citizens rights directive zanj ne velja v SLO, na
Švedskem pa bi veljala. - POVRATNA DISKRIMINACIJA = državljan lastne države je obravnavan slabše kot tujci
- Naš zakonodajalec je bil prijazen – s tujci so izenačili tudi slovenske državljane – dopisali so: ter družinskih članov slovenskih državljanov.
PROSTOVOLJNE MIGRACIJE IZ TRETJIH DRŽAV V EU: PRAVO EU
- Zametki skupnih pravil, ki bi veljale za vse države
- Območje svobode, varnosti in pravice (area od freedom, security and justice) – gre za sodelovanje EU v pravosodnih, policijskih zadevah, zadevah, ki se nanašajo na notranjo varnost – sem sodijo tudi migracije
- Podlaga je PDEU – da Unija oblikuje skupno politiko, ko pridejo ljudje s tretjih držav v Unijo
- PDEU ČL. 79
- EU še n uspelo harmonizirati tega področja, uspelo ji je te zadeve urediti za določene situacije.
PROSTOVOLJNE MIGRACIJE IZ TRETJIH DRŽAV V EU: sekundarno pravo
- Pristop unije je sektorski
- Urejajo se področja, kjer prihaja do migracij
- Malo se bomo s tem ukvarjali
- 3.in 4. direktiva sta bili združena v eno direktivo (glej skripta str. 5)
- Na splošno ne obstajajo pravice, ki bi generalno uredilo, harmoniziralo, vzpostavilo min standarde, kako morajo državljani urejati če pride kdo iz tretje države
- Imamo urejeno pa kar za študij in izobraževanje
- Pri visokokvalificirani zaposlitvi, ta modra katra je pomembna
- Sezonski delavci: npr. državljani Moldavije ki pridejo obirat jagode, bivanje v uniji ki traja v tistem času ko je sezona, ki treba pomagat pri teh delih
- Ukvarjali se bomo s prvimi dvema direktivami
PROSTOVOLJNE MIGRACIJE IZ TRETJIH DRŽAV V EU: EKČP
- ČL. EKČP: Pravica do družinskega življenja je poskus harmonizirati pravo EU
- Pomembno, da se jim lahko pridruži družina…
- Če nekoga izženemo, je drugače, kot če nekomu odvzamemo prostost, saj ima še vedno dostop do
sodišč - Če ima nekdo pravico do spoštovanja družinskega sodišča, jo lahko tudi uveljavlja
- Vse to je zavarovano tudi v slovenski ustavi
PROSTOVOLJNE MIGRACIJE IZ TRETJIH DRŽAV V EU: nacionalno pravo
- Ustava RS
- Zakon o tujcih – glavni vir – eden prvih zakonov, ki jih je morala država sprejeti, da je lahko funkcionirala
kot samostojna - Problem izbrisanih
- Danes: Ztuj-2
- vse tiste zgornje direktive se implementirajo v Zakonu o tujcih
PRISILNE MIGRACIJE IZ TRETJIH DRŽAV V EU (in drugje po svetu)
- Veliko od tega velja za katerokoli državo
- KONVENCIJA O STATUSU BEGUNCEV – del projekta po 2. sv. v. in ustvariti korpus pravno zavezujočih norm, pravnih obveznosti, ki jih morajo države spoštovati, da se ne bi ponovile zgodbe 2. sv.
vojne (nacizem, hladna vojna…) = ŽENEVSKA KONVENCIJA (1951) - Podpisana 1951: „…ki se, zaradi dogodkov, ki so se zgodili pred 1. januarjem 1951…“
- Časovno omejena veljavnost – 1967 pride do sprejema protokola – odstrani časovne in teritorialne
omejitve, od takrat naprej velja Ženevska konvencija, ne glede na to, kdaj in kdo pride v državo - PROTOKOL = dodatek k mednarodni pogodbi
- 145 podpisnic (nas to obvezuje, Sirije npr. ne)
- člen določa kdo je begunec in tudi kdo ni begunec (npr. si ne zasluži azila, ker je vojni zločinec)
- ostali členi so namenjeni temu, da uredijo pravice, ki grejo beguncem, ko pridejo v državo po mednarodno zaščite (ene pravice imajo takoj, ene šele, ko se ugotovi, da so res begunci) – pomemben je dostop do izobrazbe, dostop do sodišč, dela
- člen je zelo strog – “vrata so priprta”, zelo malo ljudi, za katere se zdi, da jih je treba sprejeti v državo,
ne ustrezajo definiciji konvencije
- člen je zelo strog – “vrata so priprta”, zelo malo ljudi, za katere se zdi, da jih je treba sprejeti v državo,
- za ljudi, ki padejo v konvencijo je zanj zelo dobra, za druge pa ni odgovora – treba jo je dopolniti