Pravo migracij in azila: vse Flashcards

1
Q

Katere migracije poznamo?

A
  1. PROSTOVOLJNE (voluntary)
    - kadar ljudje morajo zapustiti državo, ko pričakujejo, da jih bo nekdo preganjal in kršil njihove čp
    (vojne – ljudje bežijo, da si rešijo življenje)
    - Nekdo odide, ker postane življenje v njegovi državi zanj neznosno oz. preveč nevarno
  2. PRISILNE
    - Nekdo se preseli, ker želi dobro izobrazbo, ponudba za dobro službo…
    - Spet ni nujno, da je to prostovoljno (revščina v državi) – pravo vseeno to razume kot prostovoljno
    migracijo
  3. RELUCTANT (“ne preveč prostovoljne”)
    - kaže na to, kako težko je klasificirat migracije, glede na to, kakšen je odnos osebe do tega

To sploh niso pravni pojmi, le pomaga nam razumeti
različne režime, po katerem pravo skuša razdeliti sisteme. Življenjske situacije so drugačne.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kaj je mednarodna zaščita

A
  • Kar obravnavamo v okviru prisilnih migracij, se prekriva s pojmom MEDNARODNA ZAŠČITA.
  • Če nekdo ne dobi zaščite v svoji državi, potem gre po zaščito v drugo državo, jo išče na mednarodni ravni – to kar nudijo države migrantom, ki so svojo državo zapustili, ker jih je strah, da bodo njihove čp kršene, temu rečemo MEDNARODNA ZAŠČITA.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kaj je delo mednarodne zaščite (na kratko)

A
  • Delo mednarodne zaščite je to, kar razumemo AZIL in ljudje, ki so upravičeni do azila = BEGUNCI
  • Obstajajo še druge oblike mednarodne zaščite, ki niso azil
  • Pravo migracij in azila je do neke mere harmonizirano na ravni prava EU – v veliki meri je naša zakonodaja implementirala evropske predpise (na področju prostovoljnih migracij manj, na področju mednarodne zaščite prisilnih migracij pa je pravo EU zelo močno)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

zakonite in nezakonite migracije

A
  • Meja med zakonitostjo in nezakonitostjo je težko ugotovljiva na področju prava beguncev in migracij
  • V zakonodaji je lahko nekaj opredeljeno kot zakonito, po drugi strani pa imamo vire mednarodnega prava, ki prepovedujejo državi, da npr. kaznujejo begunca, tudi če je nezakonito vstopil v državo – pride do sprememb, ko želijo azil
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kdo je tujec

A
  • vsakdo, ki ni državljan RS
  • DVE KATOREGORIJI TUJCEV:
    1. Tujci, ki so državljani članic unije
    2. Tujci, ki so državljani tretjih držav (ne članica eu)
  • Državljan Srbije in Hrvaške obravnavan drugače
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

pravni viri

A
  • Nacionalno pravo (pravo dč): ustava + zakonodaja
  • Pravo Evropske unije (primarno, sekundarno)
  • Regionalno pravo človekovih pravic (pomemben sistem varstva čp po EKČP)
  • Mednarodno pravo čp (+ mednarodno azilno pravo) – glavni temeljni vir je mednarodna pogodba, zlasti pogodbe, ki jih med seboj sklenejo države. Ukvarja se z vsem mogočim (varstvo okolja, kulturna dediščina…) – to je posledica razvoja po 2. Svetovni vojni – nastanejo pogodbe, h katerim pristopijo skoraj vse države in se zavežejo, da bodo spoštovale mednarodno pravo čp (podpodročje je mednarodno
    azilno pravo).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

vrste migracij

A
    1. PROSTOVOLJNE
      a. Med državami EU
  • Pravo EU
  • Nacionalno pravo: ZTuj-2
  • EKČP + MPČP?
    b. Iz tretjih držav v države EU
  • Pravo EU
  • EKČP 8. člen, 13. člen
  • Nacionalno pravo: ZTuj-2
  • Mednarodno pravo čp :npr. Mednarodni pakt o ČDP
    1. PRISILNE
      a. Med državami EU
      Ženevska konvencija!
      Pravo EU: protokol k pogodbam
      b. Iz tretjih držav v države EU
  • Mednarodno pravo:
    Konvencija + Protokol
  • EKČP 3., 8., tudi 5. in P4-4
  • Pravo EU
  • Nacionalno pravo: ZMZ
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Prostovoljne migracije med državami EU: pravo EU

A
  • Prost pretok delovne sile – ena od 4 temeljnih svoboščin EU (kapital, delavci, blago, storitve)
  • PDEU ČL. 45:
  • Podrobno opredeljuje pravice, ki jih imajo delavci, da se prosto gibljejo
  • Da se prosto gibljejo, jim je treba zagotoviti tudi druge socialne pravice (pravica, da seboj pripelješ družino), socialne dajatve, dostop do javnih storitev, zdravstvenih storitev, šola za otroka – NE SME BITI
    DISKRIMINACIJE (enako morajo biti obravnavani državljani države in tujci)
  • pomembno je tudi državljanstvo unije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

državljanstvo unije

A
  • PEU ČL. 9
  • Maastrichtska pogodba– pomembna inovacija: obstaja državljanstvo Unije
  • Vsak kdo, ki je državljan ene od članic, je državljan EU, doda se nacionalnemu državljanstvu, ga ne nadomesti
  • Pravica državljana Unije je, da se prosto premika po dč in da se lahko tudi naseli v drugi dč
  • Premik od tega, da se lahko po Evropi premikajo samo ekonomsko aktivni državljani, k temu, da se lahko premikajo tudi drugi - tisti, ki imajo druge razloge
  • Še vedno obstajajo adiministrativne zahteve, amak načeloma je to zelo velik premik, saj ne rabiš
    dokazovati, da si ekonomsko aktiven
  • Še vedno obstaja prost pretok delovne sile kot samostojna pravna podlaga – lahko se naselimo zaradi dela na Irskem in smo tam zaščiteni tako kot državljan EU kot tudi kot delavec – državljanstvo ni
    nadomestilo, obstaja oboje
  • napoteni delavci: ljudje se premikajo zaradi nudenja storitev
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Prostovoljne migracije med državami EU: slovenska zakonodaja

A
  • Zakon o tujcih (ZTuj-2, samo za državljane eu) – ureja vse tujce (XIII. Poglavje?)
  • Vstop in prebivanje državljanov držav članic Evropske unije in njihovih družinskih članov ter družinskih članov slovenskih državljanov: Npr. K nam pride živeti italijanski državljan - ima tudi drž. EU – z njim se naseli žena, ki je državljanka Kitajske – lahko bo tu, ker iste določbe veljajo za družinske člane – načelo neposrednega učinka, če direktive niso prenesli, če pa so jo, pa je to itak v zakonodaji
  • Npr. SLO državljan, ki pride nazaj v SLO s svojo ženo iz Kitajske, se zanjo ne more sklicevati na to
    direktivo, ker je v svoji državi in ne izkorišča prava EU, saj je trenutno v svoji državi – NI
    VZPOSTAVLJENEGA ČEZMEJNEGA ELEMENTA – citizens rights directive zanj ne velja v SLO, na
    Švedskem pa bi veljala.
  • POVRATNA DISKRIMINACIJA = državljan lastne države je obravnavan slabše kot tujci
  • Naš zakonodajalec je bil prijazen – s tujci so izenačili tudi slovenske državljane – dopisali so: ter družinskih članov slovenskih državljanov.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

PROSTOVOLJNE MIGRACIJE IZ TRETJIH DRŽAV V EU: PRAVO EU

A
  • Zametki skupnih pravil, ki bi veljale za vse države
  • Območje svobode, varnosti in pravice (area od freedom, security and justice) – gre za sodelovanje EU v pravosodnih, policijskih zadevah, zadevah, ki se nanašajo na notranjo varnost – sem sodijo tudi migracije
  • Podlaga je PDEU – da Unija oblikuje skupno politiko, ko pridejo ljudje s tretjih držav v Unijo
  • PDEU ČL. 79
  • EU še n uspelo harmonizirati tega področja, uspelo ji je te zadeve urediti za določene situacije.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

PROSTOVOLJNE MIGRACIJE IZ TRETJIH DRŽAV V EU: sekundarno pravo

A
  • Pristop unije je sektorski
  • Urejajo se področja, kjer prihaja do migracij
  • Malo se bomo s tem ukvarjali
  • 3.in 4. direktiva sta bili združena v eno direktivo (glej skripta str. 5)
  • Na splošno ne obstajajo pravice, ki bi generalno uredilo, harmoniziralo, vzpostavilo min standarde, kako morajo državljani urejati če pride kdo iz tretje države
  • Imamo urejeno pa kar za študij in izobraževanje
  • Pri visokokvalificirani zaposlitvi, ta modra katra je pomembna
  • Sezonski delavci: npr. državljani Moldavije ki pridejo obirat jagode, bivanje v uniji ki traja v tistem času ko je sezona, ki treba pomagat pri teh delih
  • Ukvarjali se bomo s prvimi dvema direktivami
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

PROSTOVOLJNE MIGRACIJE IZ TRETJIH DRŽAV V EU: EKČP

A
    1. ČL. EKČP: Pravica do družinskega življenja je poskus harmonizirati pravo EU
  • Pomembno, da se jim lahko pridruži družina…
  • Če nekoga izženemo, je drugače, kot če nekomu odvzamemo prostost, saj ima še vedno dostop do
    sodišč
  • Če ima nekdo pravico do spoštovanja družinskega sodišča, jo lahko tudi uveljavlja
  • Vse to je zavarovano tudi v slovenski ustavi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

PROSTOVOLJNE MIGRACIJE IZ TRETJIH DRŽAV V EU: nacionalno pravo

A
  • Ustava RS
  • Zakon o tujcih – glavni vir – eden prvih zakonov, ki jih je morala država sprejeti, da je lahko funkcionirala
    kot samostojna
  • Problem izbrisanih
  • Danes: Ztuj-2
  • vse tiste zgornje direktive se implementirajo v Zakonu o tujcih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

PRISILNE MIGRACIJE IZ TRETJIH DRŽAV V EU (in drugje po svetu)

A
  • Veliko od tega velja za katerokoli državo
  • KONVENCIJA O STATUSU BEGUNCEV – del projekta po 2. sv. v. in ustvariti korpus pravno zavezujočih norm, pravnih obveznosti, ki jih morajo države spoštovati, da se ne bi ponovile zgodbe 2. sv.
    vojne (nacizem, hladna vojna…) = ŽENEVSKA KONVENCIJA (1951)
  • Podpisana 1951: „…ki se, zaradi dogodkov, ki so se zgodili pred 1. januarjem 1951…“
  • Časovno omejena veljavnost – 1967 pride do sprejema protokola – odstrani časovne in teritorialne
    omejitve, od takrat naprej velja Ženevska konvencija, ne glede na to, kdaj in kdo pride v državo
  • PROTOKOL = dodatek k mednarodni pogodbi
  • 145 podpisnic (nas to obvezuje, Sirije npr. ne)
    1. člen določa kdo je begunec in tudi kdo ni begunec (npr. si ne zasluži azila, ker je vojni zločinec)
  • ostali členi so namenjeni temu, da uredijo pravice, ki grejo beguncem, ko pridejo v državo po mednarodno zaščite (ene pravice imajo takoj, ene šele, ko se ugotovi, da so res begunci) – pomemben je dostop do izobrazbe, dostop do sodišč, dela
    1. člen je zelo strog – “vrata so priprta”, zelo malo ljudi, za katere se zdi, da jih je treba sprejeti v državo,
      ne ustrezajo definiciji konvencije
  • za ljudi, ki padejo v konvencijo je zanj zelo dobra, za druge pa ni odgovora – treba jo je dopolniti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kaj je begunec po Ženevski konvenciji (Konvencija o statusu beguncev)

A

Begunec je oseba, „ki se, zaradi dogodkov, ki so se zgodili pred 1. januarjem 1951 in zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem osnovanem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenem političnem prepričanju, nahaja izven države, katere državljan je, in ne more, ali zaradi takšnega strahu noče uživati varstva te države, ali osebo, ki nima državljanstva, in se nahaja izven države, kjer je imela običajno
prebivališče, pa se zaradi takšnih dogodkov ne more ali noče zaradi omenjenega strahu vrniti v to državo.“

17
Q

PRISILNE MIGRACIJE IZ TRETJIH DRŽAV V EU (in drugje po svetu): regionalno pravo EU (EKČP)

A
  • tudi begunci se lahko obrnejo na ESČŠ, po tem ko izčrpajo pravna sredstva v državi
  • najpomembnejši člen = 3. Člen (prepoved mučenja)
18
Q

prepoved mučenja

A
  • je ABSOLUTNA pravica. V njo je zelo težko posegati, država ne sme mučiti in preko ministrstva, ki odloča o mednarodni zaščiti si ne sme privoščiti, da nekoga pošlje ven iz države, če obstaja možnost, da
    bo v državi mučen. Če nekomu grozi, da bo ob vrnitvi v svojo državo izpostavljen mučenju, se ga ne sme vrniti.
  • To ne pomeni, da takoj dobi status begunca, samo ne sme se ga vrniti in ima pravico biti tukaj
  • ESČP pravi, da bo varoval status begunca, ker to omogoča tudi zaščito pred mučenjem – pazi se tudi na druge dele zaščite
  • Ni samo v EKČP, obstaja tudi Konvencija proti mučenju, ki je v celoti namenjena prepovedi mučenja
  • Človek, ki pride iz ene države z nizkim standardom čp, ima cel kup pravnih argumentov in virov na katere se lahko upre, da se ga ne pošlje nazaj
  • PDEU – pravna podlaga, da evropski zakonodajalec sprejme predpise na tem področju (implementirani
    tudi v SLO pravo)
19
Q

PRISILNE MIGRACIJE IZ TRETJIH DRŽAV V EU (in drugje po svetu): sekundarno pravo

A
  • za direktive glej skripto str. 6
  • Trudi se, da bi bil postopek (ko se ugotavlja, če je begunec) enoten, poenoteni tudi vsebinski pogoji in tudi, da imajo begunci približno enake nastanitvene pogoje v času, ko poteka njihov postopek
  • Azilni dom, tri obroki na dan, zdravstvene storitve – osnovni pogoji za preživetje
  • ZAČASNA ZAŠČITA v primeru možičnega prihoda – začasna rešitev (npr. vsi, ki ste prišli iz Sirije letos…)
  • DUBLINSKA UREDBA OZ. DUBLINSKI SISTEM – eurodac: sistem odvzemanja prstnih odtisov – ker nimajo dokumentov in preverijo, če je že kje prosil za azil
  • Eurodac kot tehnična podpora Dublinskemu sistemu (ko nekdo reče, da je nekdo že prej prosil za azil)
  • Če potem zapusti azilni dom in gre na Dansko zaprosit za azil in se pokaže, da je že bil registriran v Sloveniji
20
Q

PRISILNE MIGRACIJE IZ TRETJIH DRŽAV V EU (in drugje po svetu): pravo EU

A
  • PES ČL. 78
  • Ženevsko to konvencijo so podpisali vse članice EU
  • EU ni podpisnica ženevske konvencije ker je odprta samo za države, EU pa to ni
  • Vse njene članice pa morajo spoštovati ženevsko konvencijo
  • Tukaj EU poskuša harmonizirati nacionalne zakonodaje
  • Želi harmonizirati nacionalne zakonodaje na področju azila
  • Primarno pravo določi uniji da mora oblikovati kupno azilno politiko
  • In mora biti v skladu z ženevsko konvencijo in protokolom 67
  • Predvidi pravno podlago da to uredi
  • Status subsidiarne zaščite, mednarodna zaščita je nadpomenka za azil in subsidiarna zaščita
  • Vse to se preveri v enem postopku za begunca in subsidiarno zaščito
  • Prvič se je uporabil letos, ko so začeli prihajati Ukrajinci
  • D, e, f bomo uporabljali sekundarno pravo EU
  • Evropska Unija težko pristopi k mednarodnim pogodbam, ker ni država
  • Sama se je zavezala, da bo spoštovala Ženevsko konvencijo
21
Q

PRISILNE MIGRACIJE IZ TRETJIH DRŽAV V EU (in drugje po svetu): slovensko pravo

A
  • ustava RS čl. 48., 18.
  • Samo za tistega, ki se zavzema za čp in ts (48. člen)
  • Zelo veliko ljudi je preganjanih in so jim kršene čp, pa ne zaradi tega, ker se oni zavzemajo za čp
  • V ustavi je zato glavni člen 18. člen – jamstvo proti mučenju – ABSOLUTNI STATUS, tudi če je izredno
    stanje (ne da se ga začasno razveljavit ali omejit)
  • Ker je vsebina pravica tudi to, da se nekoga ne sme vrniti v državo, kjer je lahko mučen, ima tudi to absolutni karakter
    1. Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1):
  • prenesene direktive (Dublinska uredba ni prenesena, ker je uredba)
  • Materialni in procesni zakon
  • Postopek za mednarodno zaščito
  • Če ni odgovora, pogledamo v Splošni pravni postopek
  • Upravni spor (Zakon o upravnem sporu), ko gre begunec na sodišče, ker mu je bila prošnja zavrnjena
    2. Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO)
  • Prenesena mass influx directive
22
Q

PRISILNE MIGRACIJE MED DRŽAVAMI EU

A
  • Ženevska konvencija ne dopušča omejitev (čeprav se lahko zdi se nenavadno, da ljudje znotraj EU prosijo za azil)
  • Ženevska konvencija še vedno velja – če Slovenija ne bi dala azila npr. romu iz Slovaške, bi kršila Ženevsko konvencijo
  • EU je sprejela Protokol št. 24
  • Če npr. RS ne da status begunca pa je iz EU še vedno krši konvencijo
  • Zato naredijo ta protokol, kjer je rešitev sprejeta na ravni primarnega prava
  • 15.čl EKČP suspenz v izrednem ali vojnem stanju
  • Te rešitve so formalne, država lahko krši čp
  • To je skupno, pri mednarodnem pravu pa je individualizirano
23
Q

povezane teme z migracijami

A
  • pojmi: mejni nadzor (notranje, zunanje meje-Schengenski sistem), vizumi, določena vpr. nezakonitih migracij (vrnitev v državo izvora), odvzem prostosti
  • Vizum je dovoljenje za vstop v državo
  • Vrnitev v državo izvora je posebej urejeno
  • Odvzem prostosti je oblika administrativnega odvzema prostosti, zato da se izvede ustavni postopek
  • Lahko se izvede tudi pri postopku pridobivanja mednarodne zaščite
  • S prvimi dvema se ne bomo ukvarjali skoraj nič