PELVIS-izpit Flashcards
Spina iliaca anterior superio
m. sartorius, lig. inguinale, m. tensor fasciae latae
Spina iliaca anterior inferior
m. rectus femoris, lig. iliofemorale
Tuber ischiadicum
m. quadratus femoris, m. semimembranosus, m. semitendinosus, m. biceps femoris (caput
longum), m. adductor magnus, lig. sacrotuberale
Fossa iliaca
Gradi zunanji zid pelvis major, v njej se prirašča m. iliacus.
Alla ossis illi
Na ala ossis ilii se vidita dve liniji:
• linea glutea anterior, ki poteka do incisura ischiadica major
• linea glutea posterior, ki poteka od zadnje tretjine crista iliaca (zgornji rob os coxae) do
incisura ischiadica major
Obstaja tudi linea glutea inferior. Te linije delijo ala ossis ilii na tri polja:
• sprednje, ki je največje: prirašča se m. gluteus minimus
• srednje: prirašča se m. gluteus medius
• zadnje: prirašča se m. gluteus maximus
Crista iliaca
Poteka od spina iliaca anterior superior do spina iliaca posterior superior. Njeni deli so:
• labium externum: m. obliquus externus abdominis, m. latissimus dorsi
• linea intermedia: m. obliquus internus abdominis
• labium internum: m. transversus abdominis, m. iliacus, m. quadratus lumborum
Diametri
- diameter recta s.
conjugata anatomica
promontorium – zgornji rob
symphisis pubica
11 ± 0,5 cm - diameter obliqua art. sacroiliaca – nasprotna
eminentia iliopubica
12 ± 0,5 cm - diameter transversa zgoraj: najbolj oddaljeni točki
linea terminalis
spodaj: tuber ischiadicum
13 ± 0,5 cm
11 cm - diameter recta spodnji rob symphisis pubica –
apex ossis coccygis
9 cm (+ 2 cm med porodom) - conjugata diagonalis promontorium – spodnji rob
symphisis pubica
12,5-13 cm - conjugata vera s.
gynecologica s. obstetrica
promontorium – sredina
symphisis pubica
10,5-11 cm
Linea terminalis
Odgovarja apertura pelvis superior (pelvis minor): linea terminalis pelvis(pri moških srčaste
oblike, pri ženskah ovalne) tvorijo:
• symphysis pubica
• crista pubica
• pecten ossis pubis
• linea arcuata
• margo pelvinus ossis sacri
• promontorium
Symphisis pubica
sklepne površine: facies symphysialis na desni in levi os pubis, med njima pa je fibrozno
hrustančasti medpreponski disk: discus interpubicus
vezi: lig. pubicum superius, lig. arcuatum pubis s. lig. pubicum inferius
gibi: normalno je sklep negibljiv, le v času poroda ligamenti oslabijo, tako da se os pubis
razmakneta do okoli 5 mm
Art. sacroiliaca
sklepne površine: facies auricularis na os coxae, facies auricularis na os sacrum
vezi: ligg. sacroiliaca anteriora (ventralia) et posteriora (dorsalia), ligg. sacroiliaca interossea, lig.
iliolumbale
gibi:
o nutatio: premikanje sprednjega dela os sacrum naprej in vrha os coccygis nazaj in navzgor
o contranutatio: premikanje os sacrum nazaj in os coccygis naprej
Diaphragma pelvicum + oživčenje mišic
Široka, ploščata mišična plošča, ki gre od perifernega zida in sicer od zgoraj navzdol medialno k
središčni sagitalni liniji, kjer se prepletajo vlakna desnih in levih mišic, ki gradijo to diafragmo. S
svojo zgornjo stranjo formira dno medenične votline, ki ima obliko črke V. Spodnja stran omejuje
desno in levo fossa ischioanalis s. fossa ischiorectalis. Ima mišični in fascialni del:
• mišični del gradita dve parni mišici: m. levator ani (nn. musculi levatores ani – bočna veja
plexus pudendus) in m. coccygeus (nn. musculi coccygei (bočna veja plexus pudendus)) •
fascialni del tvorita fascia diaphragmatis pelvis superior et inferior
Perineum
- Spodnji zid medenice gradijo mišice medenice: mm. perinei. Te mišice skupaj s fascijami in kožo
zapirajo apertura pelvis inferior in tvorijo perineum ali osramje.
Perineum ali regio perinealis se deli na: regio analis in regio urogenitalis.
Apertura pelvis inferior s. apertura pelvis minoris inferior je osteo-fibrozna odprtina, ki jo
omejujejo:
• symphisis pubica
• spodnji rob os ischi
• tuber ischiadicum
• lig. sacrotuberale
• apex ossis coccygis
Ta odprtina ima obliko romba, ki ga diameter transversa razdeli na dva trikotnika: sprednji:
urogenitalni trikotnik in zadnji: analni trikotnik.
Mišice medenice popolno zapirajo ti dve odprtini in dajejo čvrstost spodnjemu zidu medenice.
Mm. perinei so skupaj s svojimi fascijami razporejeni v dva sloja, ki jih imenujemo prepone ali
diafragme:
• zgornji, globji sloj je DIAPHRAGMA PELVICUM s. DIAPHRAGMA PELVIS
• spodnji, površinski sloj je REGIO (DIAPHRAGMA) UROGENITALE
Diaphragma urogenitale
Nahaja se bolj površinsko od diaphragma pelvicum, samo v predelu trigonum urogenitale.
Razprostira se med spodnjimi robovi medeničnih kosti in spominja na trikotno ploščo z nazaj
obrnjeno bazo. Ima mišični in fascialni del.
Gradi ga 5 parnih mišic: dve sta nameščeni globje, tri pa bolj površinsko. Mišice so ločene s
fascia diaphragmatis urogenitalis inferior.
SPATIUM PROFUNDUM PERINEI (GLOBOKI SLOJ) ali DIAPHRAGMA UROGENITALE Med fascia
diaphragmatis urogenitalis superior in fascia diaphragmatis urogenitalis inferior. Tukaj se
nahajajo mišice globokega sloja in pri moških tudi bulbouretralne žleze.
M. transversus perinei profundus
M. sphinchter urethrae (externus)
SPATIUM SUPERFITIALIS PERINEI (POVRŠINSKI SLOJ) ali DIAPHRAGMA PUDENDALE Med fascia
diaphragmatis urogenitalis inferior in fascia perinei superfitialis. Tukaj se nahajajo mišice
površinskega sloja in erektilna telesa zunanjih spolnih organov.
M. transversus perinei superfitialis
M. ischiocavernosus in m. bulbospongiosus
Sestavni deli m. levator ani
M. levator ani
- prirastišča:
o zunaj: zadnja stran symphisis pubica, notranja stran os pubis, na odebeljenem
delu fascia m. obturatorius internus, ki se imenuje arcus tendineus m. levatoris
ani, na lig. anococcygeum, na sprednji strani in vrhu trtične kosti
o notranji rob: gre proti sagitalni ravnini cavitas pelvis
- inervacija: nn. musculi levatores ani (bočna veja plexus pudendus)
- gibi: ima statično funkcijo, saj s svojim tonusom podpira medenične organe, omogoča
normalen položaj organov, izvajanje prelum abdominale
M. levator ani je parna ploščata mišica, ki ima obliko plošče nagnjene navzdol in navznoter proti
sredini medenice. Obe mišici tvorita medenično dno, upognjeno na sredini v sagitalni ravnini in
spominja na črko V. M. levator ani ima 3 snope:
• m. pubococcygeus
• m. iliococcygeus
• m. puborectalis
Spatium perinei superficialis
Med fascia diaphragmatis urogenitalis inferior in fascia perinei superfitialis. Tukaj se nahajajo
mišice površinskega sloja in erektilna telesa zunanjih spolnih organov.
Fossa ischioanalis
Parni prostor, ki se nahaja v debelini perineum pod diaphragma pelvicum. Ima obliko tristrane +
Glavni del fossa ischioanalis se nahaja bočno od rektuma, torej v regio analis. Zidovi:
- zunanja stena: fascia obturatoria, m. obturatorius internus
- zgornje-notranja stena: fascia diaphragmatis pelvis inferior, m. levator ani -
spodnja stena: koža osramja
- vrh: nahaja se spredaj in se podaljšuje v urogenitalni predel med diaphragma pelvicum in
diaphragma urogenitale tako, da doseže os pubis
- baza: nahaja se zadaj in jo tvori globoka stran m. gluteus maximus in lig. sacrotuberale L in
D prostor razdvaja lig. Anococcygeum (za rektumom). Napolnjena je z maščobnim tkivom, skozi
katerega prehajajo krvne žile in živci za rectum:
• a. rectalis inferior
• vv. rectales inferiores
• nn. rectales inferiores
Infekcija v fossa ischioanalis lahko dovede do nastanka gnojne infekcije → spontano
izteče v rectum. L In D fossa ischioanalis med seboj komunicirata za rektumom, med P in
globokim slojem m. sphincter ani externus (možnost širitve infekcije!)
Canalis pudendalis (Alcockov sramni kanal)
Na spodnjem delu zunanjega zida fossae ischianalis se nahaja fascialna duplikatura, ki formira
Alcockov sramni kanal ali canalis pudendalis, ki ga omejujejo:
- zunaj: fascia obturatoria
- znotraj: (processus falciformis) lig. sacrotuberale: srpasti podaljšek ligamenta Skozi njega
potekajo oz. pridejo iz regio glutea in gredo skozi foramen ischiadicum minus: a. et v. pudenda
interna, n. Pudendus.
Ekskavacije pelvisa
Vdolbine, ki so deli splošne peritonealne votline. Pri moških se periotoneum parietale
prestavlja s spr. stene abdomna na mehur in od tam na anus – med njima je vdolbina excavatio
rectovesicalis.
Pri ženskah se parietalni peritonej prestavlja s spr. stene abdomna na mehur, z mehurja na
maternico in iz maternice na spr. steno rectuma – excavatio vesicouterina in excavatio
rectouterina (Douglasova vdolbina)
Paracystium
Loža mehurja, ki jo omejuje:
- zgoraj: peritoneum parietale
- spodaj: fascia diaphragmatis pelvis superior
- bočno: fascia pelvis visceralis s. fascia endopelvina
- spredaj: fascia vesicoumbilicalis
- zadaj: septum rectovesicale (pri moških) oz. septum vesicovaginale (pri ženskah) Vsebina:
vesica urinaria, končni deli sečevodov. Pri moškem vsebuje še dele nekaterih notranjih spolnih
organov: prostata, vesiculae seminales, ampullae ductus deferentis, ductus ejaculatorii in
zunanjih spolnih organov: pars prostatica urethrae masculinae.
Paracolpium
Srednja ali genitalna loža vagine, ki se nahaja za paracystium in pred paraproctium ter jo
omejuje: - zgoraj: se podaljšuje v parametrium
- bočno: fascia pelvis visceralis
- spredaj: septum vesicovaginale
- zadaj: fascia rectovaginalis in septum rectovaginale
Vsebina: pars superior vaginae, facies anterior cervix uteri. Navzgor se nadaljuje v parametrium,
ki je loža maternice in vsebuje facies posterior cervix uteri in corpus uteri.
Paraproctium
Loža rektuma in ga omejuje:
- zgoraj: peritoneum parietale
- spredaj: septum rectovesicale (pri moških), fascia rectovaginalis in septum rectovaginale
(pri ženskah)
- bočno: fascia pelvis visceralis
- zadaj: vezivno tkivo, ki odvaja rectum od os sacrum in os coccygis
- spodaj: fascia diaphragmatis pelvis superior
Vsebina: rectum, ampulla recti.
Erektilna telesa penisa
Penis je sestavljen iz 3 erektilnih teles
- parnih, zgornjih erektilnih teles: corpora cavernosa penis
- eno neparno, spodnje erektilno telo: corpus spongiosus penis, skozi katerega prehaja
urethra masculina.
Notranji moški spolni organi
Notranji spolni organi (partes genitales internae):
• testis (modo)
• epididymis (obmodek)
• ductus deferens (semenovod)
• ductus ejaculatorius
• žleze dodane semenskim potem (vesicula seminalis – semenska vreča, prostata, glandula
bulbourethralis)
•Urethra masculina: krivine, zožitve, razširitve, topografski deli
Izhodna cev mehurja + končni del semenskih poti. Pri moških 16-18 cm. Razprostira se od
notranje odprtine sečne cevi: ostium urethrae internum, ki odgovarja vrhu trigonum vesicae do
njene zunanje odprtine: ostium urethrae externum na glans penis. Razprostira se navzdol čez
prostato in diafragmo ter daje dve krivini:
• curvatura subpubica: za symphisis pubica, ki je konkavna navzgor in ima vlogo pri
kateterizaciji
• curvatura prepubica: konkavna navzdol, se lahko izravna
Topografski deli:
- pars prostatica (3 cm): nahaja se v prostati (colliculus seminalis razdeli na portio interna et
externa)
- pars membranacea (1 cm): del v diaphragma urogenitale
- pars spongiosa (12 cm): del v corpus spongiosum penis
Zožitve sečnice:
• ostium urethre internum
• pars membranacea: prehaja skozi diaphragma urogenitale, tukaj jo obdaja m. sphincter
urethrae
• ostium urethre externum
Razširitve sečnice:
• pars prostatica: zajema celoten prostatični del uretre in je dolg okoli 12 mm • fossa bulbi:
nahaja se v bulbus penis, dolga je 11 mm, v njo pa se izlivajo parne bulbouretralne žleze
• fossa navicularis: nahaja se v glans penis, dolga je 10 mm in v njej se nahaja valvula fossae
navicularis, ki se spusti od zgornje stene fossa navicularis navzdol in naprej
Zgradba testisa
Testisi so zgrajeni iz vezivnega tkiva in parenhima (parenchym testis). Vezivno tkivo gradijo:
- tunica albuginea: belkasta serozna opna na površini testisa
- septula testis: fibrozne pregrade, ki se odvajajo od globoke strani tunica albuginea in delijo
parenhim testisa na režnjiče. Septula testis konvergirajo k zadnjemu robu testisa, kjer se
med seboj spajajo in tvorijo odebelitev, imenovano mediastinum testis.
Parenhim testisa se sseptula testisrazdeli na lobuli testis(200), ki so v oblikistožcev, katerih vrhovi
so usmerjeni proti zadnjemu robu. Vsak režnjič je zgrajen iz tubuli seminiferi contorti (2-3), ki
prehajajo v tubuli seminiferi recti na vrhu režnjiča. Tubuli seminiferi recti odhajajo v mediastinum
testis, kjer se med seboj spajajo in gradijo rete testis. Od rete testis se odvaja okoli 20 odvodnih
semenskih kanalčkov: ductuli efferentes testis, ki prebijejo tunica albuginea testis in se izlijejo v
začetni del ductus epididymis. V lobuli testis se nahaja intersticijsko tkivo, v katerem so Leidigove
celice (izločajo m. spol. hormone)
Ovojnice testisa
So podaljški slojev sprednje-bočne trebušne stene razen kože. Od znotraj navzven si
sledijo: tunica vaginalis testis
fascia spermatica interna
m. cremaster
fascia spermatica externa
Tunica vaginalis testis – iz česa izhajajo plasti
Izhaja iz peritoneum in je iz lamina visceralis s. epiorchium, ki ovija zunanjo površino testisa in iz
lamina parietalis s. periorchium. Med obema listoma je kapilarna votlina, napolnjena s sluzasto
tekočino.
Epidydimis – deli ductus epidydimidis + dolžina
Epididymis gradi ductus epididymis, iz katerega gredo spermatozoidi iz telesa. Nahaja se na
zgornjem polu in zadnjem robu testisa. Ductus epididymis je dolg 4-6 m in debel 1/3 mm.
Ločimo: • caput epididymis (ob zgornjem polu testisa): je širši in zaobljen del, ki z zgornjim
polom testisa povezujejo ductuli efferentes testis in vezivno tkivo visceralnega lista tunica
vaginalis testis, ki ovija glavo in telo obmodka
• corpus epididymis: srednji del, ki se nahaja ob zadnjem robu testisa
• cauda epididymis: spodnji in ožji del obmodka, brez jasnih mej se nadaljuje na ductus
deferens
Ductus deferens – topografski deli, kje se konča?
Ductus deferens je kanal, ki gre od epididymis do baze prostate, kjer se njegov razširjen del
ampulla ductus deferentis spaja z izvodilom semenske vrečke: ductus excretorius vesiculae
seminalisin skupaj z njim formira ductus ejaculatorius, kateri se nato odpira na colliculus
seminalis (pori ejaculatorii) na pars prostatica urethrae. Dolg je okoli 50-60 cm, debel pa 1/2 mm.
Dolžina njegove poti je 20 cm. Prehaja od cauda epididymis, izhaja iz scrotum navzgor v del
funiculus
spermaticus, ki prehaja čez canalis inguinalis. Čez anulus inguinalis profundus zapušča funiculus
spermaticus in gre preko fossa iliaca v pelvis minor do baze prostate.
Topografski deli:
- pars epididymica: začetni del, ki gre od cauda epididymis in mimo corpus epididymis - pars
funicularis: vstopa v sestavo funiculus spermaticus in se deli na pars libera in pars inguinalis
- pars iliaca: od anulus inguinalis profundus do linea terminalis pelvis
- pars pelvina: končni del, ki se začne na linea terminalis in konča na bazi prostate. Ta del
prehaja na dno mehurja, križa sprednjo stran uretra, gre vzdolž notranjega roba vesicula
seminalis in se spaja z njenim izvodilnim kanalom.
Ductus ejaculatorius
Je sluznokožno mišični kanal (2,5 cm), ki nastane s spajanjem ampulla ductus deferentis z ductus
excretorius vesiculae seminalis. Prehaja čez žlezno tkivo prostate naprej, navzdol in navznoter ter
se izliva v urethra (pars prostatica) na colliculus seminalis, kateri se nahaja na zadnjem delu
prostatičnega dela uretre. Zgradba semenskih kanalov (od zunaj navznoter):
- tunica adventitia: vezivno tkivo
- tunica muscularis
- tunica mucosa: iz lamina propria in dvorednega cilindričnega epitelija, možno z migetalkami
Funiculus spermaticus
Funiculus spermaticus je krvnoživčna pentlja testisa. Njegova dolžina je 8-20 cm in gre od anulus
inguinalis profundus do zgornjega roba testisa.
Vsebina:
• ductus deferens
• a. testicularis (veja aorta abdominalis)
• a. ductus deferentis (veja a. umbilicalis)
• a. cremasterica (veja a. epigastrica inferior)
• plexus pampiniformis anterior et posterior: venski splet testisov, iz katerih nastajajo
vv.testiculares
• vasa lymphatica
• plexus testicularis (živčni splet iz plexus coeliacus)
• plexus deferentialis (živčni splet iz plexus pelvinus)
• r. genitalis n. genitofemoralis
• lig. vaginale (obliteralni ostanek processus vaginalis peritonei)
Ovojnice:
• fascia spermatica interna: predstavlja podaljšek fascia transversalis
• m. cremaster: njegova mišična vlakna so podaljšek m. obliquus internus abdominis in m.
transversus abdominis
• fascia spermatica externa: predstavlja podaljšek fascia superfitialis abdominis
Lobi prostatae
lobus medius s. isthmus prostatae: leži med obema ductus ejaculatorius, v starosti pogosto
hipertrofira (se poveča), pritiska na sečnico in moti pri izločanju
lobus anterior: leži pred urethra
lobi laterales: parna, ki sta spredaj speta s sprednjim režnjem
Ženski notranji spolni organi
Notranje spolne organe (partes genitales internae) predstavljajo:
• ovarium (jajčnik)
• tuba uterina (jajcevod)
• uterus (maternica)
• vagina (nožnica)
Fossa ovarica
Fossa ovarica omejujejo:
- zgoraj: a. iliaca externa
- spodaj: a. uterina (spina ischiadica)
- spredaj: lig. latum uteri
- zadaj: a. iliaca interna, ureter
Vezi jajčnika – mesovarium
Povezuje lamina posterior lig. latum uteri z margo mesovaricus (sprednji rob).
Tuba uterina - deli, ostium
Cevasti sluznokožnomišični organ, ki je dolg okoli 14 cm in komunicira z ene strani s trebušno
votlino, z druge pa z votlino maternice. Nahaja se v zgornjem robu lig. latum uteri. Na medialnem
koncu ima tuba uterina odprtino široko 1-2 mm in se imenuje ostium uterinum tubae, preko
katerega se tuba uterina odpira na zgornjem kotu maternice. Na lateralnem koncu ima tuba
uterina še eno odprtino, ki je široka 3 mm in se imenuje ostium abdominale tubae, preko
katerega se tuba uterina odpira v abdominalno votlino in leži na dnu infundibulum ter je
obkrožen s fimbriae tubae uterinae.
Deli od notranjega proti zunanjemu:
• pars uterina (1 cm): maternični del, ki se zadržuje v steni maternice
• isthmus tubae uterinae (4 cm): zoženje jajcevoda
• ampulla tubae uterinae (8 cm): najdaljši del
• infundibulum tubae uterinae (2 cm): zunanji, prosti del jajcevoda, okoli katerega se
nahajajo fimbriae tubae uterinae (10-15), od katerih je ena dolga 3 cm in se imenuje
fimbria ovarica
Uterus
Neparni notranji ženski spolni organ, v obdobju nosečnosti sprejema in hrani oplojeno jajčece,
omogoča razvoj ploda in njegovo rojstvo (partus). V obliki hruške, sploščene od spredaj nazaj z
ožjim delom obrnjenim navzdol. Leži med diaphragma pelvis in peritoneum medenice, torej leži
v cavum pelvis subperitoneale. Odnosi maternice so:
- spredaj: mehur
- zadaj: rectum
- spodaj: vagina
- zgoraj: pokrita s colon sigmoideum in vijugami tankega črevesa
Deli maternice: corpus uteri, isthmus uteri, cervix uteri.
Deli cavum uteri:
• cavum corporis uteri: trikotne oblike z vrhom obrnjenim navzdol. Dimenzije te votline so
pri nuliparah 2,5-3,5 cm, prostornina pa 2-5 cm3
. Pri multiparah je prostornina 5-8 cm3
•
.
canalis isthmi: povezuje cavum corporis uteri s canalis cervicis in je dolg 0,5 cm.
• canalis
cervicis: vretenaste oblike, dolg 2,5 cm. Na njem se nahajata dve odprtini: o orfitium
internum canalis cervicis (notranja)
o orfitium externum canalis cervicis s. ostium uteri (zunanja), ki se vidi na portio
vaginalis uteri
Dolžina maternične votline pri nuliparah od ostium uteri do fundus je 5,5 cm, pri multiparah pa
6- 6,5 cm.
Cervix uteri – deli
Spodnji, ožji del maternice, cilindrične oblike. Daljši je pri nulliparah, tam predstavlja polovico
dolžine maternice, krajši pa pri multiparah, kjer predstavlja tretjino dolžine maternice. S
pripojem vagine je razdeljen na dva dela:
• portio supravaginalis: del, ki leži nad vagino
• portio vaginalis: del, ki štrli v vagino, na katerem se nahaja ostium uteri. Pri multiparah se
na ostium uteri razlikujeta labium anterius in labium posterius, pri nuliparah je okrogel in
ima obliko polkrožne razpoke dolge 10-15 mm.
A. ovarica
Veja aorta abdominalis. Pri linea terminalis pelvis zavije proti zgornjemu polu ovarium in tvori lig.
suspensorium ovarii, nadaljuje skozi mesovarium do ovarium, kjer da končne veje.
Anteflexio in anteversio uteri
To je normalen položaj maternice, pri katerem se adnexa uteri (ovarium in tuba uterina) nahaja
zunaj in zadaj uterus (nasprotno je retroflexio).
- anteversio uteri: normalno je maternica nagnjena naprej tako, da osnovnica njenega vratu
z osnovnico vagine tvori topi kot odprt naprej
- anteflexio uteri: telo maternice je zavito naprej v odnosu na vrat maternice in tvori z njim
topi kot odprt naprej
Deli maternice
Corpus uteri
Isthmus uteri:
Cervix uteri
Ligamenti maternice
lig. teres uteri
lig. latum uteri
ligg. sacrouterina
lig. cardinale uteri
Mesosalpinx, mesovarium, mesometrium
Peritonealna duplikatura jajcevoda je mesosalpinx, kateri predstavlja zgornji del lig. latum uteri
in se razprostira od jajcevoda do mesovarium. Mesovarium razdvaja mesosalpinx od
mesometrium (spodnji del lig. latum uteri).
S pripojem mesovarium je lig. latum uteri razdeljen na zgornji del, imenovan mesosalpinx in
spodnji del, imenovan mesometrium, kjer se na razdalji 1,5 cm od isthmus uteri križata a. uterina
in ureter.
Trigonum vesicae
Trikotno polje z gladko tunica mucosa, ki se nahaja v notranjosti mehurja na fundus vesicae. Vrh
je usmerjen naprej in ga predstavlja ostium urethrae internum, za katerim je sluznokožna
izboklina uvula vesicae. Zadaj, na kotih baze se nahajata dve odprtini, preko katerih se sečevoda
zlijeta v mehur: ostium ureteris. Med njima je tunica mucosa dvignjena in gradi plica
interureterica, za katero se nahaja fossa retroureterica, ki je najnižji del mehurja.
Arterije: aa. vesicales superiores (veje a. umbilicalis) in a. vesicalis inferior (veja a. iliaca
interna) Vene: plexus venosus vesicalis: odvodne veje tega prepleta se vlivajo v v. iliaca interna
Inervacija: plexus vesicalis, sledi arterijam in prihaja iz plexus pelvicus
Lig. cardinale uteri
Sloj gosto zbitega vezivnega tkiva v bazi ali v spodnjem robu lig. latum uteri, ki se razprostira od
margo lateralis cervix uteri do bočne stene medenice.
Kam se pripenja lig. suspensorium ovarii
Extremitas tubaria (zgornji pol jajčnika) in sredino linea terminalis.
Parametrium
= loža materrnice
Vezivno tkivo, ki se nahaja med dvema listoma peritoneuma, ki gradita lig. latum uteri.
Kje se križata a. uterina in urether (kaj gre spredaj in kaj zadaj)
Mesometrium → na razdalji 1,5 cm od isthmus uteri se križata a. uterina (pred uretrom) in ureter
Fornix vaginae
Svodi vagine so:
• fornix anterior (sprednji)
• fornix lateralis (dva bočna)
• fornix posterior (zadnji): najglobji in služi kot receptor sperme (receptaculum seminale).
Pokrit je samo s peritoneum medeničnega dna, tvori excavatio rectouterina in se preko
njega lahko otipa vsebina male medenice.
Deli vagine
ostium vaginae (tu je hymen oz. ostanki carunculae hymenales)
vestibulum vaginae
A. iliaca interna
Notranja bedrna arterija je parna krvna žila, nastane v višini art. sacroiliaca kot končna veja a.
iliaca communis. Poteka navzdol proti incisura ischiadica major in je pokrita s peritoneum
parietale. V višini zgornjega roba incisura ischiadica major da dve močnejši veji, ki dajeta
terminalne veje, katere se delijo na parietalne in visceralne. Parietalne veje so:
• a. iliolumbalis
• aa. sacrales laterales
• a. glutea superior
• a. glutea inferior s. a. glutealis inferior
• a. obturatoria
Visceralne veje vaskularizirajo medenične organe: mehur, zunanje in notranje spolne organe,
rectum in perineum. Mednje spadajo:
• a. umbilicalis
• a. vesicalis inferior
• a. ductus deferentis (pri moških, veja a. umbilicalis)
• a. rectalis media
• a. pudenda interna
V. iliaca interna
Parna krvna žila, ki nastane v višini incisura ischiadica major in potem sledi istoimenski arteriji,
tako da se nahaja za njo, malce medialno od nje. Gre navzgor in se pri art. sacroiliaca, bočno od
promontorium, spaja z v. ilaca externa v v. ilaca communis. Parietalni in visceralni pritoki so
istoimenski arterijskim. Visceralne veje tvorijo bogate venske preplete okoli medeničnih organov.
Parietalni pritoki:
• v. iliolumbalis
• vv. sacrales laterales
• v. glutea superior
• v. glutea inferior
• v. obturatoria
Visceralni pritoki:
• plexus venosus vesicalis
• v. dorsalis penis oz. v. clitoridis profunda
• plexus venosus pudendalis
• v. pudenda interna
• plexus prostaticus oz. plexus uterovaginalis
• plexus venosus rectalis
Plexus pelvinus
Je vegetativni preplet, ki inervira vse organe medenice ter ima dovodna vlakna, ganglia in
odvodna vlakna. Dovodna ali aferentna vlakna so:
• simpatična
o od medeničnega dela simpatikusa:
▪ ganglia sacralia
▪ ganglion impar
▪ nn. splanchnici sacrales
o od zgornjega hipogastričnega spleta:
▪ plexus hypogastricus superior s. n. presacralis, ki se odvaja od
simpatičnega aortičnega spleta, od njega potekata n. hypogastricus
dexter et sinister, ki formirata plexus hypogastricus inferior
• parasimpatična: vlakna iz centrum parasympathicum medullae spinalis od 2. do 4.
sakralnega segmenta, preko sprednjih vej 3.
-5. sakralnega živca in kot nn. splanchnici
pelvici s. nn. erigentes prehajajo v plexus hypogastricus inferior in ganglia pelvina.
- gangliji – ganglia pelvina (pri moških se nahajajo med bočnim zidom rectum-a in mehurjem, pri
ženskah pa med zadnjo steno materničnega vratu in rectum-a)
- odvodna (eferentna) vlakna:
● plexus vesicalis
● plexus rectalis medius
● plexus rectalis inferior
● plexus deferentialis
● plexus prostaticus
● nn. cavernosi penis
● plexus uterovaginalis
● nn. cavernosi clitoridis
- parasimpatična vlakna inervirajo tudi dele debelega črevesja od flexurae coli sinistra navzdol
(colon descendens, colon sigmoideum)
