Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

pedagogika > pedagogika > Flashcards

pedagogika Flashcards

1
Q

OBČA PEDAGOGIKA

A

se ukvarja s temeljnimi zakonitostmi in problemi vzgoje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

ZGODOVINA PEDAGOGIKE

A

proučuje razvoj pedagoških idej in spoznanj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA

A

preučuje vzgojo predšolskih otrok v vrtcih in družinah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

ANDRAGOGIKA

A

preučuje vzgojo in izobraževanje odraslih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

DIDAKTIKA

A

je veda o izobraževanju in pouku, sem spadajo tudi metodike ali specialne didaktike pouka posameznih predmetov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

SPECIALNA PEDAGOGIKA

A

se ukvarjajo z vzgojo otrok s posebnimi potrebami (surdopedagogika, tiflopedagogika)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

INKLUZIVNA PEDAGOGIKA

A

Se ukvarja z zagotavljanjem kakovostnega in pravičnega izobraževanja za vse učence, ne glede na njihove individualne razlike, posebne potrebe ali socialno ozadje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

PEDAGOGIKA PROSTEGA ČASA

A

raziskuje vzgojo otrok, mladine in odraslih za ustvarjalno dejavnost v prostem času

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

TEORIJA VZGOJE

A

preučuje temeljne in obče zakonitosti vzgoje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

PO ČEM SE DELI PEDAGOGIKA

A
  • Po razvojnem: predšolska, šolska, visokošolska, adultna pedagogika (andragogika)
  • Po prostorskem: šolsko, komparativno, posebne pedagogike
  • Po časovnem: zgodovina pedagogike, sodobna pedagogika
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

KAJ JE PREDMET PEDAGOŠKE ZNANOSTI IN KAKO JO LOČIMO?

A

je vzgoja
- Tradicionalno: znanost v vzgoji
- Sodobno: znanost o zakonitostih usposabljanja posameznika za samostojno, aktivno, in uspešno vključevanje v življenje, zaradi zadovoljevanja eksistenčnih, materialnih in duhovnih potreb

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

ZAKAJ OPREDELIMO PEDAGOGIKO KOT ZNANOST?

A

Za opredelitev so potrebni 3. znaki identitete znanosti
* Predmet: vzgoja, vzgojne situacije in ne človek
* Raziskovalna metodologija: konkretne metode, tehnike, orodja, s katerimi raziskujemo pedagoške pristope
* Terminologija: termini, strokovni izrazi, tujke, specialistični izrazi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

KAJ POMENI VZGOJA?

A
  • Vzgoja pomeni celovito dejavnost ljudi, ustvarjalen proces med ljudmi, zavestno dejavnost oblikovanja posameznika kot individuuma in družbenega subjekta.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

KAJ VELJA ZA TEORIJO?

A

V pedagogiki ne obstaja edina veljavna teorija o vzgoji, za teorijo velja:
1. Da nobena ne razlaga vseh področji učno-vzgojnega procesa, ampak se posamezne teorije omejujejo le na določena področja
2. Da se teorije med seboj razlikujejo v filozofskem nazoru in v metodoloških pristopih, zato se hipoteze, metodologija, rezultati in interpretacija ugotovitev tudi pri raziskovanju procesa lahko med seboj močno razlikujejo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

ZAKAJ JE PEDAGOGU POTREBNA TEORIJA?

A

Šele ko pozna teorijo lahko bolj uspešno izvede svoje cilje. Zakonitosti pedagogike pa mu omogočajo hitro reševanje problemov.
- Pomaga prepoznavati vzgojne mehanizme in različne šolske situacije
- Vzpodbuja razmišljanje in reševanje pedagoških problemov
- Ponuja iskanje lastne pedagoške poti
- Pomaga iskati svoj način poučevanja in vzgajanja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

KAJ JE VZGOJA

A

Proces oblikovanja vrednot, norm, vedenja in osebnosti posameznika skozi vpliv družine, šole in družbe. Poudarja razvoj moralnih in socialnih veščin.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

KAJ JE IZOBRAŽEVANJE

A

Organiziran in načrten proces pridobivanja znanja, veščin in spretnosti, ki poteka v formalnih (šole, univerze) in neformalnih okoljih. Cilj je intelektualna in strokovna rast posameznika.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

KAJ SO VZGOJNI STILI

A

Načini, kako starši ali učitelji vplivajo na otroka. Glavni stili so:

Avtoritarni – Stroga pravila, malo topline.
Demokratični – Ravnovesje med zahtevami in podporo.
Permisivni – Veliko topline, malo pravil.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

KAJ JE UČENJE

A

Proces pridobivanja znanja, spretnosti in izkušenj skozi izkustvo, raziskovanje ali poučevanje. Lahko je formalno, neformalno ali samostojno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

KAJ JE POUČEVANJE

A

Načrtovan proces posredovanja znanja in veščin s strani učitelja učencem, s ciljem spodbujanja njihovega razumevanja in razvoja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

KAJ JE ZNANJE

A

Skupek informacij, dejstev in veščin, ki jih posameznik pridobi skozi izkušnje, učenje in izobraževanje. Lahko je teoretično ali praktično.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

KAJ POMENI KOMPETENCA UČITELJA

A

Sposobnosti, veščine in znanja, ki jih učitelj potrebuje za učinkovito poučevanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

KAJ SO CILJI PEDAGOGIKE

A

raziskati teoretično utemeljiti zakonitosti vzgoje in izobraževanja (teoretični vidik), poiskati mehanizme za učinkovito usposabljanje posameznika (praktični vidik)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

KAJ JE VZGOJA V ŠIRŠEM POMENU

A

poteka v medsebojni povezavi dveh pedagoški procesih: vzgoje in izobraževanja (posameznik pridobi nova znanja, nove informacije)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

KAJ JE VZGOJA V OŽJEM POMENU

A

je vzgajanje: pedagoški proces, v katerem si človek oblikuje moralne vrednote, prepričanja in stališča, idejni pogled na svet in odnos do sveta, različne kulturne in higienske in delovne navade, nadaljnje interese, motivacije, voljo in čustva.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

KATERE OBLIKE VZGOJE POZNAMO

A
  1. namerna ali intencionalna
  2. nenamerna ali funkcionalna
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

KAJ JE NAMERNA /INTENCIONALNA VZGOJA

A

poteka vnaprej postavljenem načrtu, programu, z natančno določenimi cilji in nalogami. Poteka predvsem v vrtcih, šolah v vseh vrstah in oblikah izobraževanja odraslih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

KAJ JE NENAMERNA/FUNKCIONALNA VZGOJA

A

vključuje bolj ali manj zavestno postavljene cilje, poteka bolj neposredno. Poteka v družini, v družbi vrstnikov, prek sredstev množičnega obveščanja, kulturnih in športnih ustanovah in drugih organizacijah. (lahko prinaša veliko problemov, ko posameznik pride v načrtovano okolje)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

NA KATERI DVE SKUPINI RAZDELIMO vzgojne metode

A

na represivne in permisivne vzgojne metode

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

PERMISIVNE VZGOJNE METODE

A
  • Metoda prepričevanja (vzgojna sredstva: organiziran vzgojni proces, zgled, kritika, samokritika) posameznik v vlogi opazovalca
  • Metoda navajanja (postopno predstavimo …)
  • Metoda vzpodbujanja (vzgojna sredstva: ugoden stik, vrednotenje med potekom dejavnosti, javno priznanje, obljuba, pohvala, nagrada) temelji na nagradi in kazni
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

REPRESIVNE VZGOJNE METODE

A

ne prinašajo učinkovitih rešitev
- Metoda preprečevanja
- Vzgojni nadzor
- Grožnja
- Kazen

32
Q

KAJ JE RAZLIKA MED VZGOJO IN SOCIALIZACIJO

A

Vzgoja: načrtna, njena ideja je da vključuje posameznika v družbo, širši cilji, proces ustvarjanja družbenega bitja
Socializacija: nenačrtna, ideja je pomagati posamezniku osamosvojiti se in nastanek avtonomije iz odvisnosti, ožji cilji, proces nastajanja družbenega bitja

33
Q

KDAJ SE ZAČNE RAZVIJATI PEDAGOGIKA IN KDAJ JE BIL POSTAVLJEN TEMELJ

A
  • Pedagogika se je začela v prvi polovici 17. stoletja
  • Temelj za pedagogiko je bil zgrajen že v 5. stoletju pr.n.št.
34
Q

JAN AMOS KOMENSKY

A
  • Polovica 17. stoletja
  • Oče sodobne pedagogike
  • 1657 izda delo umetnost poučevanja vseh o vsem
  • Prihajal je iz cerkvenega okolja
  • Prvi, ki je predstavil načelo nazornosti (kar otrok ne drži v roki, zanj ne obstaja)
  • Šola je za dekleta in dečke, za bogate in revne, šola dostopna vsem (njegovi pogledi)
  • Večkrat ga izženejo, saj revolucija ni bila priljubljena
  • Osnovne didaktične ideje Komenskega:
    Šolajo se lahko tudi dekleta, revni otroci, v prvih razredih naj bo glavni jezik materinski, poučevalni proces naj se razdeli po predmetih, v razrede naj se postavi enako stare otroke …
  • Delo Velika didaktika, v njej razkrije svoje ideje
35
Q

JEAN JACQUES ROUSSEAU

A

druga polovica 18. stoletja
- najpomembnejše delo Emil ali o vzgoji
- predstavljal je intelektualno vzgojo na obdobje po dvanajstem letu, saj je menil, da je v zgodnejšem obdobju treba razvijati čute, pozneje pa v njem vzbuditi zanimanje za učenje ter razviti njegove intelektualne sposobnosti
- do 12. leta je treba otroke učiti to, kar potrebujejo in sicer naravoslovje, čitanje, pisanje, aritmetika, geometrija, obrti in dela na zemlji
- na podlagi opazovanja učencev je trdil, da učenec, ki ima 7 let drugače razmišlja kot otrok, ki je star 17 (potrebujeta drugačne načine, metode …)
- opozoril na drugačen način dela

36
Q

JOHANN FRIEDRICH HERBART

A

(2 polovica 19. stoletja) teza o vzgojnosti pouka
- pouk je najpomembnejše vzgojno sredstvo
- ne more biti vzgoje brez pouka, niti pouk brez vzgoje
- zagovornik tega, da mora učenec neprestano pridobivati novo znanje

37
Q

NAŠTEJ IN OPIŠI HERBARTOVE FORMALNE STOPNJE POUKA

A
  • jasnost (pojasnimo o čem bomo govorili, zelo na kratko in jedrnato razložiti, povedati)
  • asociacija (na začetku povemo, kaj se bodo naučili, zato učenci lahko nadgradijo znanje, ki ga že imajo: so o tem že kaj slišali, ali o tem že kaj vedo)
  • sistem (učenec si naredi sistem znanja, ki ga kasneje zna uporabiti, novo znanje zna uporabiti v praksi)
  • metoda (načini, kjer učenec uporabi novo znanje v konkretnih primerih)
38
Q

MARIA MONTESSORI

A

(1870-1952)
Italijanska zdravnica in pedagoginja
- zavzemala se je za svobodno aktivnost učencev in razvoj njihovih čutov
- kritizirala je šolo, ki jo simbolizira šolska klop, saj je ta po njenem mnenju gašenje otrokove aktivnosti
- pri učencu je razvijala predvsem samostojnost in samozaupanje
- poskušala je dosegati dolgotrajno koncentracijo (vztrajnost, motivacija)
- njen koncept temelji na tem, da otrok sam najde način reševanja problema
- otrok si sam poišče dejavnost, ki ga zanima
- v otroku je potrebno vzbuditi interes za učenje
- podpira šolo, ki je bogata z didaktičnimi sredstvi
- naravni materiali, spodbujanje ustvarjalnosti

39
Q

NAŠTEJ ZNAČILNOSTI ŠOLE DEWEYA

A

pedocentrizem: otrok je v centru interesa, John je dovolil, da otroci odločajo o vsem, kar se dogaja v šoli (kasneje tudi kritika ravno glede tega)
- šolo je treba organizirati tako, kot družbo, ne po predmetih ampak na dejavnosti (otroci grejo na banko, v trgovino …)
- otrok se kasneje zna organizirati v življenju
- pragmatizem: smer, ki poudarja praktičnost, izkustvo in koristnost kot ključne kriterije za presojo resnice in vrednosti idej, teorij ali dejanj. Po pragmatističnem načelu je nekaj resnično ali smiselno, če ima praktične posledice in vodi do uspešnih rezultatov v realnem življenju.

40
Q

NAŠTEJ SODOBNE TENDENCE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

A
  1. Vseživljenjsko učenje
    Znanje, naučeno v šoli moramo nadgrajevati, pomembno je, da se učimo sami. Kaj to pomeni za pedagoga, kaj moramo naučiti učenca (da se zna dobro oceniti, obvladovanje novih ljudi)
    Učenec se mora znati sam naučiti stvari, mora racionalno uporabiti vire (je kritičen do stvari napisanih na spletu – kdo je avtor, kje je to napisano, je to sploh mogoče)
    Naučiti ga moramo hitre selekcije (kako razmerno hitro in pametno naredi selekcijo in izbere kar je najbolj pomembno)
    Kako učenca pripravi do tega da sam pridobiva znanje, da se evalvira, naredi refleksijo.
  2. Motivacija za pridobivanje splošnega in strokovnega znanja
  3. Uporabnost znanja
  4. Medpredmetno povezovanje znanja
    Analitično razmišljanje, ki nam omogoča iz prostora videti manjše stvari, sintetično razmišljanje ki nam omogoča manjše stvari povezati v celoto
  5. Uporaba sodobne komunikacijske tehnologije
    Na eni strani je to zelo uporabna stvar, ima pa tudi svoje pomanjkljivosti. Učencu moramo pokazati, kako je uporabna in da je ta tudi zelo nevarna
  6. Sodelovanje
    Pri projektih je vedno treba sodelovati z drugimi, spoštovanje različnih mišljenj, demokratično razmišljanje …
  7. Multikulturnost, toleriranje različnosti
  8. Ekologija
    Posameznik je odgovoren, da poveže snovi pri predmetih z ekologijo
  9. Aktualizacija in modernizacija edukacijskega procesa
    Znanje je potrebno posodobiti, saj se svet spreminja. Šola se mora spreminjati
  10. Ustvarjalnost
    Iskanje novih načinov sodelovanja z učenci
  11. Pedagoške inovacije (povezane z modernizacijo)
  12. Inkluzija
    Pomeni vključevanje, poučuješ vse, ki potrebujejo podporo
41
Q

KAJ JE USTVARJALNOST

A

Definiramo kot sposobnost osebe ustvarjati predmete in druge izdelke, za katere sta značilni novost in vrednost oziroma smiselnost

42
Q

KAJ SO STIMULATORJI USTVARJALNOSTI

A

Interesi za poznavanje novega, ne stereotipne aktivnosti, hoja po poteh, ki doslej še niso bile odkrite.

43
Q

KAJ SO ZAVIRALCI USTVARJALNOSTI

A

Inhibitor je katerikoli dejavnik, ki zavira proces ustvarjalnosti. Strah pred kritiko in posmehom, neučakanost na poti do rezultata, egocentričnost, strah pred nevrednostjo lastnega dela, tekmovalnost, enostranskost, sistematično razmišljanje.

44
Q

ZNAČILNOSTI NADARJENEGA UČENCA

A

z lahkoto se uči, hitro usvaja gradivo, ima visok inteligenčni kvocient, dober in zanesljiv spomin, reprodukcijske sposobnosti.

45
Q

ZNAČILNOSTI USTVARJALNEGA UČENCA

A

: nove ideje, iniciativa, plastično in originalno mišljenje, domišljija

46
Q

KAKŠEN JE USTVARJALEN UČITELJ

A
  • Ustvarjalnost je ena najpomembnejših tendenc v sodobni pedagogiki
  • Ustvarjalnost učitelja: brainstorming, miselni vzorec, debata, drevo odločanja, piramida prioritet, diskusija
  • Hevristične metode: pri učencu zna vzbuditi dvom, zakaj je nekaj tako kot je, na preprost način razvijajo ustvarjalnost pri učencih
  • Razlika med diskusijo (ni organizacije, učitelj je moderator, vsak ima lahko svoje mnenje, vse se lahko zgodi) in debato (situacija je zelo organizirana, izberemo ker v njih želimo razviti ustvarjalno razmišljanje, analitično, sintetično razmišljanje, spodbujanje argumentov, izberemo kontroverzno temo, ki vzbudi emocije različna čustva) - metoda problemskega dela
  • Ideacija poteka tako, da predstaviš učencem neko vizijo (če bi lahko sanjal, kakšno šolsko mizo bi imel doma?)
  • Ustvarjalnost: isto stvar lahko narediš na 1000 načinov (divergentno razmišljanje)
47
Q

UČENEC KOT OBJEKT VZGOJE:

A

dominantna vloga vzgojitelja, učitelja, učenec je podrejen, se prilagaja učitelju, mu sledi, ne poskuša spraševati, je pasiven in neustvarjalen

48
Q

UČENEC KOT SUBJEKT VZGOJE:

A

je upoštevan kot individuum, je aktiven, notranje motiviran, se zavzema za svoja stališča, argumentira, se osebno odloča, gre za prebujanje človekovega jaza

49
Q

NAŠTEJ OBLIKE VZGOJIH STILOV ROBIJA KROFLIČA

A

kulturno-transmisijski, permisivni odnos, procesno-razvojni

50
Q
  1. Kulturno-transmisijski vzgojni stil (RK)
A
  • Temelji na predpostavki, da je osnovna naloga vzgoja prenesti na učenca sistem moralnih pravil, ki so uveljavljena v kulturi
  • Morala kot trdna, tradicionalna, večna pravila in norme, o katerih se ne razpravlja (temelj je poslušnost)
  • Represivne oblike kaznovanja in nadzorovanja
  • Najbolj elementarne oblike obvladovanja snovi (učenje na pamet brez globljega razumevanja snovi)
51
Q
  1. Permisivni vzgojni stil (RK)
A
  • Izvira iz zavedanja za potrebe po spoštovanju posameznikovih pravic
  • Izvira iz zavedanja se, da je uporaba nasilnih metod neučinkovita
  • Zahteva, naj se otrok vede spontano, svobodno in naj občuti učenje kot igro, naj sam ugotovi kaj je primerno za njega in kaj pričakuje okolica od njega
  • Ni usmerjena v razvoj otrokovih osebnostnih potencialov, ampak v iskanje ustreznih vzgojnih metod in pozitivno podkrepitev zaželenih vedenjskih vzorcev
52
Q
  1. Procesno-razvojni vzgojni stil (RK)
A
  • Analiza fenomena avtoritete
  • Pravni vidik zaščite otrokovih pravic (človečanski in psihološki)
  • Aktivna vloga otroka v vzgojnem procesu temelji na spoštovanju učenca in na načeli oboje smerne komunikacije
  • Vzgoja ni usmerjena na oblikovanje vnaprej določenih vedenjskih vzorcev, temveč si za cilj postavi podpiranje otrokovih potencialov (razvoj moralnega razsojanja)
  • V kurikulum so vključeni strokovni delavci, starši otrok in otroci
53
Q

NAŠTEJ VZGOJNE STILE OSKARJA AUTORJA

A

avtoritaren, anarhičen, demokratičen

54
Q
  1. Avtoritaren vzgojni stil (OA)
A
  • Enosmerna komunikacija, izpeljan iz uslužbenske vloge, nekdo je glavni nekdo je podrejeni, nadzorni in delavec
55
Q
  1. Anarhičen vzgojni stil (OA)
A
  • Nered in kaos, ne moremo ga izpeljati iz nobenih učiteljevih vlog, pretiran demokratičen vzgojni stil lahko postane anarhičen
56
Q
  1. Demokratičen vzgojni stil (OA)
A
  • Dvosmerna komunikacija in enakopravno partnerstvo med učitelji in učenci (ne pomeni da imajo enako vlogo, imajo enakopravne pravice)
57
Q

NAŠTEJ VZGOJNE STILE MILICE BERGANT

A

represiven, permisiven, laissez faire

58
Q
  1. Represiven vzgojni stil (MB)
A
  • Vzgoja je zasičena s predsodki, odpori, negativnimi čustvi, verjame v moč kazni in prepričevanja, vlada vzgojitelj oziroma starš
  • Poudarja negativna vzgojna sredstva (prepovedi, omejitve, nadzorovanje, utesnjevanje) da bi odpravili otrokove napake
59
Q
  1. Permisivni vzgojni stil (MB)
A
  • Prevladujejo pozitivni vzgojni vplivi (ljubezen, skrb za razvoj, upoštevanje otrokovih potreb)
  • Rezultat te vzgoje je srečen, samostojen, ustvarjalen posameznik
60
Q
  1. Laissez faire vzgojni stil (MB)
A
  • Pri obeh vzgojah je problem, da permisivna vzgoja ne izpolni vseh pričakovanj, represivna pa je agresivna do učencev, zato je vzgojni stil v konceptu avtorice spremenil v laissez-faire vzgojni stil (učitelj se lahko odreče odgovornosti, učenci delajo kar hočejo
61
Q

GLAVNI VZROKI NEUSPEŠNE ŠOLE

A
  • Šola
    Organizacija šole in kompetence učiteljev
  • Družina in okolje vrstnikov
    Brezposelnost staršev, slabe finančne zmožnosti družine, pomanjkanje časa za otroke, patologija ali bolezen v družini
  • Učenec
    Težave z vidom, sluhom, hiperaktivnost, avtizem
62
Q

SHEMA KLASIFIKACIJSKE ŠOLSKE NEUSPEŠNOSTI

A
  • Vzgojna neuspešnost
  • Učna neuspešnost
  • Skrita
  • Vidna
  • Prehodna
  • Relativno trajna
  • Ponavljanje
  • Osip
63
Q

NAČIN DELA Z NEUSPEŠNIM UČENCEM

A

(profalaktika) preprečevanje, diagnoza, terapija (te dejavnosti so med seboj tesno povezane in pogojene. Čim tesnejše in čim bolj sistematično je sodelovanje učenca, pedagoga in staršev tem večja je učinkovitost)

64
Q

NAČIN DELA Z NADARJENIM UČENCEM

A

(akceleracija) pospeševanje, bogatenje (vertikalno in vodoravno), individualno delo, pomoč učenca kot asistenta, udeležba učenca v olimpijadah. (učinkovitost individualnega dela učenca je tem večja, čim tesnejše in bilj sistematično je sodelovanje med učencem, pedagogom in staršem).

65
Q

KOMPETENCE PEDAGOGA ZA MULTIKULTURNOST

A
  • Distanciranje, objektivizem, tolerantnost do dvomljivosti, samozavedanje, čustvena odprtost, empatija, več perspektivnost, jezikovne kompetence
  • Tukaj gre za zdravo mero distanciranja, otrok se ti ne sme preveč zasmiliti, hkrati pa še vedno ohranjamo objektivnost
66
Q

Kaj je pomembno v kompetencah pedagoga glede multikulturnosti?

A
  • Toleranca do različnosti, toleranca do dvomljivosti, strpnost in večplastnost, znanje o različnih kulturah sveta, medosebna komunikacija, empatija, odprtost, ustvarjalnost, jezikovne kompetence …
  • Od pedagoških delavcev na vseh celinah poleg strokovnega in pedagoškega znanja pričakujejo kompetence na področju tolerance ter spoštovanja in razvijanja razlik,
  • Za uresničevanje teh ciljev je potrebno stalno delo pedagoga nad samim seboj, razvijanje svojega znanja na področju kulture, tradicije in običajev najbližjega
    okolja ter poznavanje kultur, religij in običajev širnega sveta.
  • Od pedagoga na področju multikulturne edukacije se pričakuje permanentno razvijanje kompetenc, ki se nanašajo na dialog in aktivno poslušanje drugih.
    Te kompetence omogočajo doseganje ravnovesja med sprejemanjem skupnih norm in obstoječih razlik.
  • Pri tem pomembno vlogo igra plodno sodelovanje šole in vzgojnega okolja učencev (družine, lokalne skupnosti in neformalnih vrstniških skupin).
  • Spremembe na različnih koncih sveta so v zadnjem desetletju prinesle zelo nepričakovan učinek. Globalizacija ne le da ni manjšala težnje za ohranitev tradicije in kulturnih razlik, celo jih je povečala.
  • Podoben je tudi učinek poenotenja v obliki družbeno- tehnične revolucije. Prinesla je zelo dinamičen razvoj znanosti in tehnike, toda ob hkratni ohranitvi pisane množice jezikov ter posebnosti lokalnega razvoja in tradicije
67
Q

KAJ JE MOTIVACIJA

A

Motivacij je notranji proces, ki posameznika spodbuja k določenemu vedenju, doseganju ciljev in vztrajanju pri dejavnostih. bistvena v učnem procesu, pedagog motivira učence tako, da sproža dve vrsti motivacije: zunanja in notranja

68
Q

ZUNANJA MOTIVACIJA IN KAKO JO RAZVIJAMO

A
  • (nagrade, kazni, motivirajo nas zunanji dejavniki, težnja k cilju ni povezana z notranjim prepričanjem, doseganje cilja je privlačno predvsem zaradi pohvale ali nagrade)
  • : točke, ocene, obljube itd.
69
Q

NOTRANJA MOTIVACIJA IN KAKO JO RAZVIJAMO

A
  • (prihaja iz naše notranjosti, cilji, hobiji, sproži se takrat, ko želimo zadovoljiti notranji interes, povečuje samozavest, vzroke neuspehov iščemo predvsem v sebi in svojih dejanjih) motivacija
  • soustvarjanje izbranih tem, strokovni delavec predava kakšno stvar, ki je v interesu učencev, posamezniku znamo povedati njegove prednosti, pomagamo mu odkriti močne strani
70
Q

HIERARHIJA POTREB PO MASLOWU

A

Fiziološke potrebe (hrana, voda, zrak, spanje, reprodukcija)
Potreba po varnosti (klima v skupini)
Potreba po ljubezni (potreba po intimnih odnosih, sprejemanje okolice)
Potreba po spoštovanju (uspeh, občutek moči, spoštovanje sebe, spoštovanje drugih)
Potreba po samorealizaciji (sami si določimo cilje, prispevamo k skupnosti, jo izboljšujemo)

71
Q

PEDAGOG KI ZNA MOTIVIRATI UČENCA JE OSEBA KI

A
  • Pozna potrebe vsakega učenca
  • Je dosledna in odločna v zadevah
  • Je demokratično naravnana
  • Je čustvena, topla zna oprostiti in pozabiti
  • Vidi možnosti za uspeh pri vsakem učencu
  • Spoštuje prizadevanja in prispevek vsakega učenca
  • Je zadovoljna z lastnim delom
  • Je pozorna bolj na pozitivne stvari
  • Vzdržuje red in disciplino brez poniževanja učencev
  • Spodbuja učence k dejavnostim in ne k pasivnosti
  • Ima smisel za humor
  • Drži se svojih pravil in dogovorov
72
Q

POZITIVNA KLIMA V RAZREDU

A
  • Sodelovanje (učenci se dobro poznajo med seboj, si pomagajo in so prijateljski)
  • Različnost (spodbujanje razlik med učenci in razvijanje različnih interesov)
  • Jasna pravila (obstajajo pravila, ki uravnavajo obnašanje)
  • Demokracija (učenci sodelujejo v skupnem sprejemanju odločitev)
  • Ciljna naravnanost (jasno postavljeni cilji delovanja v skupini)
73
Q

NEGATIVNA KLIMA V RAZREDU

A
  • Favoriti v razredu (učitelj ne obravnava vseh učencev enako, nekatere učence obravnava bolje kot ostale)
  • Visoka zahtevnost (prezahtevne naloge)
  • Konflikti (med učenci so pogosti spori in prepiri)
  • Tekmovalnost (v ospredju je tekmovalnost in ne sodelovanje)
  • Kontrola (učitelj postavlja svoje zahteve in pričakovanja na avtokratičen način in upravlja brez upoštevanja potreb in pričakovanja učencev)
74
Q

1 EDUKACIJSKO PODROČJE SVETA (države in odnos do šole)

A

Evropa, Severna Amerika, Avstralija, Južna Koreja, Japonska, Kitajska (razlika med državno in ne državno šolo, razlike med državnimi in zasebnimi šolami niso velike

75
Q

2 EDUKACIJSKO OBMOČJE (države in odnos do šole)

A

o ostale države (kljub temu, da je šola obvezna se nihče ne ukvarja s tem če kdo v šolo ne hodi) razlika med državno in zasebno šolo je ogromna, status učiteljev je slab
- Razlika med odnosom do edukacije
- Kakovost šol
- Nedržavne šole: v roki podjetnika (zasebna), vodi jih institucija ali društvo, šole na podlagi verskih obredov

76
Q

RAZLOGI ZA OSTAJANJE OTROK DOMA V 2. EDUKACIJSKEM OBMOČJU

A
  • Ekonomski razlogi: pomankanje sredstev za plačilo šolanje
  • Potreba po plačanem delu ali delu na domačih nasadih
  • Velika oddaljenost med šolo in domom
  • Pomankanje cest do šol
  • Pomankanje stavb šol
  • Miselnost staršev (izobraženo dekle težko najde moža)
  • Prezgodnja nosečnost
  • Pomankanje sankcij za starše, ki otroka ne pošljejo v šolo
  • Nizka stopnja državne izobrazbe, pomanjkanje usposobljenega kadra

pedagogika (1 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions