OSTALO Flashcards

1
Q

Kaj je ekologija in kaj proučuje?

A

Ekologija je panoga biologije, ki preučuje odnose med živimi bitji in njihovim okoljem, ter kako ti odnosi vplivajo na raznolikost življenja na Zemlji.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je okolje?

A

Okolje je za vsak organizem celota neživih in živih dejavnikov, ki ga obdajajo in vplivajo na njegovo življenje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je presnova ali metabolizem?

A

Proces pri katerem živa bitja izmenjujejo snovi z okoljem in pri katerem prehaja E iz neživega okolja v živa bitja in nazaj.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Zakaj trdimo, da je živo bitje odprt sistem?

A

Vsi življenjski pojavi so snovno in energetsko povezani z okoljem. Zato trdimo, da so živa
bitja odprti sistemi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Na primerih opiši kako živa bitja spreminjajo in kako se prilagajajo okolju.

A

Zelene rastline,mikrobi, deževniki in
druge živali sodelujejo pri preperevanju površinske plasti zemeljske skorje in tako oblikujejo plodna tla. Korale, mnogoščetinci, polži, školjke gradijo v tropskih morjih koralne grebene in atole. Živa bitja pa se na okolje prilagajajo ali adaptirajo na najrazličnejše načine. Npr. kaktusi imajo zaradi puščavskega okolja liste preobraţene v bodice, da nebi izgubljali vode skozi liste. Vodo hranijo v mesnatih steblih. Zaradi pomanjkanja hrane številne živali zimo prespijo,nekatere ptice pa se selijo v toplejše kraje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Opiši zgradbo ekosistema.

A

Odvisen je od živih in neživih dejavnikov okolja. Ekosistem = biotop + biocenoza
Ekosistem = okolje z značilnostmi+skupek vseh živih organizmov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj je ugotovil J. Liebig?

A

Rast in razvoj organizmov določa snov, ki je navzoča v okolju v minimalni količini. Govorimo o Libigovem zakonu minimuma. Diagram prikazuje strpnost ali tolerančno območje neke rastline odvisne od
temperature, ki še omogoča obstanek, rast in razvoj rastlin. Tistemu delu strpnostnega območja, kjer neka vrsta najbolje uspeva pravimo optimalno
območje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Na primeru pojasni kaj je strpnostno ali tolerančno in kaj optimalno območje?

A

Strpnostno ali tolerančno območje, je za neko rastlino npr. temperatura -3 stopinje celzija (pod to temperaturo ne more uspevati). Optimalno območje je temperatura, na kateri rastlina najbolje uspeva.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Na primerih razloži medvrstne odnose (sožitje, priskledništvo, nasprotništvo,
plenilstvo…)

A

Sožitje oz. simbioza- čebele in cvetovi. Gnezdenje ptic na drevesu-priskledništvo. Nasprotništvo- bakterije in antibiotiki. Volk- srna, mačka- miš, mesojede žuželke-plenilstvo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Na primerih pojasni istovrstne odnose(kanibalizem, socialni odnosi, posestništvo, hierarhija).

A

socialni odnosi med termiti, mravljami in čebelami. posestništvo je obnašanje med isto vrsto živali, kjer določena žival označuje svoj teritorij, npr. ptice s čivkanjem opozarjajo, jeleni drgnejo z rogovi ob lubje,… hierarhija- se kaže v slojih avtoritete, pogosto glede na starost živali.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kako je sestavljena življenjska združba?

A

Različne vrste rastlin, živali in mikroorganizmov v naravnem okolju sestavljajo
življenjsko združbo ali biocenozo. Poimenujemo jih po vrstah, ki prevladujejo (dominirajo). Govorimo o združbah bukve in smreke, smreke in jelke…, čeprav v njih živijo tudi druge rastlinske in živalske vrste.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj je populacija?

A

Populacija je skupina osebkov iste vrste, živeče na določenem področju v istem
času, katerih predstavniki se med seboj uspešno razmnožujejo. Primeri: pingvini
na Antartiki, levi v Afriki, smreke v gozdu, žito na polju…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Opiši lastnosti populacij.

A

gostota populacije, porazdelitev osebkov v prostoru, rodnost/nataliteta, umrljivost/mortaliteta, starostna in spolna sestava populacije, rast populacije, populacijska nihanja in biološko ravnotežje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Pojasni zakaj neka populacija ne raste v neskončnost.

A

Zaradi živih in neživih dejavnikov, ki preprečujejo rast populacije (upor okolja).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Zakaj pravimo, da je življenje delo?

A

Ker je življenje gibanje ( rast, razvoj, premikanje, nabiranje hrane in drugo), lahko rečemo, da je življenje delo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj predstavlja primarno in kaj sekundarno proizvodnjo življenjske združbe?

A

Primarna proizvodnja se nanaša na količino biomase, ki jo proizvedejo avtotrofni organizmi s pomočjo fotosinteze in kemosinteze. Sekundarna proizvodnja se nanaša na proizvodnjo biomase pri heterotrofih, ki pridobivajo energijo z zaužitjem drugih organizmov. Sekundarna proizvodnja se zgodi, ko organizmi zaužijejo avtotrofe ali druge heterotrofe in to hrano pretvorijo v lastno telesno maso.

17
Q

Katero vrsto proizvodnje vršijo avtotrofi in katero heterotrofi?

A

primarno produkcijo izvajajo avtotrofi, sekundarno pa heterotrofi.

18
Q

Na primeru iz narave opiši prehranjevalno verigo.

A

list, pikapolonica, ptič, mačka

19
Q

Kaj so prehranjevalni spleti?

A

Mreža prehranjevalnih verig v ekosistemu. Prehranjevalne verige so povezave
različnih vrst organizmov, vsi ti organizmi pa so hrana naslednjemu členu v vrsti. V
zdruţbah, ki imajo razvejen prehranjevalni splet, imajo populacije vedno na izbiro več
prehranjevalnih moţnosti. Zato tudi ni velikih populacijskih nihanj. Takšni ekosistemi
so stabilni. Rastline, herbivori, primarni in sekundarni karnivori, razkrojevalci.

20
Q

Kaj ponazarja prehranjevalna piramida?

A

Prehranjevalna piramida, znana tudi kot ekološka piramida, je grafični prikaz razporeditve energije, biomase ali števila organizmov na različnih trofičnih ravneh v ekosistemu. Pomaga ponazoriti, kako energija prehaja skozi ekosistem in kako se zmanjšuje pri vsakem naslednjem nivoju prehranjevalne verige.

21
Q

Kaj so biogeokemična kroženja?

A

Biogeokemična kroženja so procesi, ki opisujejo pretok in transformacijo kemičnih elementov med živimi organizmi (bio), zemeljsko skorjo (geo) in kemičnimi spojinami (kemija) v ekosistemih. Ta kroženja so bistvena za vzdrževanje življenja na Zemlji, saj zagotavljajo recikliranje ključnih elementov, kot so ogljik, dušik, fosfor in voda. Vsak od teh elementov ima svoj krogotok, ki vključuje biološke, geološke in kemijske procese.

22
Q

Na kratko opiši kroženje vode.

A

V ozračju se vodni hlapi združujejo v oblake in vodne kapljice, te pa na tla padejo v
obliki dežja, snega, toče…
Del vode v obliki studencev potokov in rek po površini odteče v morje, del vode gre v
zemljo, del pa živa bitja porabijo za življenje.

23
Q

Opiši kroženje ogljika in kisika.

A

Zelene rastline izkoriščajo ogljikov dioksid iz zraka pri fotosintezi in ga veţejo najprej
v glukozo in nato v škrob, celulozo in druge organske spojine.
Pri dihanju živih bitij in gorenju lesa, premoga, nafte in plina ter razgradnji odmrlih
organizmov, se ogljikov dioksid vrača nazaj v atmosfero. Z fotosintezo se
kisik vrača v ozračje, živa bitja ga porabljajo za dihanje, omogoča pa tudi gorenje in
različne oksidacijske procese.

24
Q

Opiši na kratko dušikov in fosforjev krog.

A

Rastline ga dobijo iz zemlje v obliki nitratov, nitritov, amonijevih soli in sečnine. Nekatere bakterije v gomoljih na koreninskih sistemih stročnic lahko veţejo dušik iz zraka in ga spremenijo v amoniak,
tega pa vgradijo v organske spojine. Tako ga rastlina lahko uporabi, sama ga ne more vezati iz zraka.
Dušik se vrne v tla s pomočjo razkrojevalcev, bakterij, ki amoniak oksidirajo v nitrat(nitrifikacija). Posebne bakterije-denitrifikacijske,ki ţivijo v tleh in na dnu voda, dobivajo dušik iz mineralnih oblik, pri tem pa se sprošča elementarni dušik, ki gre nazaj v ozračje.

Rastline fosfor iz tal v obliki soli vgradijo v svoje telo. Prek prehranjevalnih verig in
spletov preide v druga živa bitja.

25
Q

Katere vrste ekosistemov poznaš?

A

kopenske in vodne ekosisteme ali pa
naravne in antropogene oziroma ekosisteme, ki jih je naredil človek

26
Q

Kaj povzroča onesnaževanje vode?

A

Tekoče in stoječe vode onesnažujemo z: odplakami iz gospodinjstev, živilske
industrije, kmetijstva, termonuklearn, jedrskih elektrarn itd..
Fosfati in nitrati povzročajo »cvetenje voda«. Vode onesnaţuje tudi kemična
industrija s kislinami, z bazami, teţkimi kovinami, radioaktivnimi snovmi, pesticidi itd..
Številne kemikalije so strupene in povzročajo raka ali dedne okvare organizmov.
Med največje onesnaţevalce morja so z različnimi odplakami onesnaţene reke, ki se
zlivajo vanj. Pogosti so izlivi nafte s tankerjev, posledice so propad planktona,
poškodbe dihal vodnih živali, zleplenje perja pri pticah itd..

27
Q

Kaj vse škoduje gozdovom?

A

S krčenjem gozdov spreminjamo podobo pokrajine, vplivamo na podnebje, sproţamo
plazove, erozijo, poplave itd..
Škodljiva je paša koz v gozdovih, ker objedajo liste mladih dreves.
Z grabljenjem in steljarjenjem siromašimo tla in rušimo ravnoteţje v gozdnih
prehranjevalnih verigah in spletih.

28
Q

Kateri so največji onesnaževalci zraka?

A

Onesnaževanje zraka je posledica kurjenja, požarov, delovanja vulkanov in
dejavnosti ljudi povezanih z dimnimi in izpušnimi plini ter prašnimi delci iz
gospodinjstev, tovarn in motornih vozil. Škodljive snovi so: ogljikov dioksid, ogljikov
monoksid, žveplov dioksid, dušikovi oksidi, ogljikovodiki.

29
Q

Kaj je kisli dež?

A

V zraku reagira žveplov dioksid v žveplov trioksid, z vodnimi hlapi pa v žveplovo
kislino, ki pade na zemljo v obliki dežja ali snega. To se imenuje kisli dež, ki škodi
rastlinam, živalim, ljudem in stavbam.

30
Q

Kaj povzroča nastanek ozonske luknje?

A

Zaradi onesnaževanja se plast ozona tanjša in
poveča se sevanje UV žarkov, ki slabo vplivajo na organizme.

31
Q

Kakšne so posledice izumiranja vrst?

A

-porušenje ravnovesja med avtotrofi, heterotrofi in razkrojevalci
- negativni vplivi na prehranjevalne verige in splete s posledico prekomernega
razmnoţevanja določenih populacij
- vplivanje na količino kisika in ogljikovega dioksida v zraku
- zmanjševanje rodovitnosti tal
- vplivanje na vodne ekosisteme, ki so povezani s čisto vodo

32
Q

Kaj je vzrok raznovrstnosti živih bitij (biodiverzitete) naše dežele?

A

Raznolika polaga in različni ekosistemi (jame, gore,…), v optimalnih pogojih lahko uspevajo redke vrste.

33
Q

Preberi si poglavje o škodljivosti kajenja in drugih negativnih vplivih, ki
ogrožajo naše zdravje.

A

:)