OSTALO

Question 1

Kaj je ekologija in kaj proučuje?

Answer 1

Ekologija je panoga biologije, ki preučuje odnose med živimi bitji in njihovim okoljem, ter kako ti odnosi vplivajo na raznolikost življenja na Zemlji.

Question 2

Kaj je okolje?

Answer 2

Okolje je za vsak organizem celota neživih in živih dejavnikov, ki ga obdajajo in vplivajo na njegovo življenje.

Question 3

Kaj je presnova ali metabolizem?

Answer 3

Proces pri katerem živa bitja izmenjujejo snovi z okoljem in pri katerem prehaja E iz neživega okolja v živa bitja in nazaj.

Question 4

Zakaj trdimo, da je živo bitje odprt sistem?

Answer 4

Vsi življenjski pojavi so snovno in energetsko povezani z okoljem. Zato trdimo, da so živa
bitja odprti sistemi.

Question 5

Na primerih opiši kako živa bitja spreminjajo in kako se prilagajajo okolju.

Answer 5

Zelene rastline,mikrobi, deževniki in
druge živali sodelujejo pri preperevanju površinske plasti zemeljske skorje in tako oblikujejo plodna tla. Korale, mnogoščetinci, polži, školjke gradijo v tropskih morjih koralne grebene in atole. Živa bitja pa se na okolje prilagajajo ali adaptirajo na najrazličnejše načine. Npr. kaktusi imajo zaradi puščavskega okolja liste preobraţene v bodice, da nebi izgubljali vode skozi liste. Vodo hranijo v mesnatih steblih. Zaradi pomanjkanja hrane številne živali zimo prespijo,nekatere ptice pa se selijo v toplejše kraje.

Question 6

Opiši zgradbo ekosistema.

Answer 6

Odvisen je od živih in neživih dejavnikov okolja. Ekosistem = biotop + biocenoza
Ekosistem = okolje z značilnostmi+skupek vseh živih organizmov

Question 7

Kaj je ugotovil J. Liebig?

Answer 7

Rast in razvoj organizmov določa snov, ki je navzoča v okolju v minimalni količini. Govorimo o Libigovem zakonu minimuma. Diagram prikazuje strpnost ali tolerančno območje neke rastline odvisne od
temperature, ki še omogoča obstanek, rast in razvoj rastlin. Tistemu delu strpnostnega območja, kjer neka vrsta najbolje uspeva pravimo optimalno
območje.

Question 8

Na primeru pojasni kaj je strpnostno ali tolerančno in kaj optimalno območje?

Answer 8

Strpnostno ali tolerančno območje, je za neko rastlino npr. temperatura -3 stopinje celzija (pod to temperaturo ne more uspevati). Optimalno območje je temperatura, na kateri rastlina najbolje uspeva.

Question 9

Na primerih razloži medvrstne odnose (sožitje, priskledništvo, nasprotništvo,
plenilstvo…)

Answer 9

Sožitje oz. simbioza- čebele in cvetovi. Gnezdenje ptic na drevesu-priskledništvo. Nasprotništvo- bakterije in antibiotiki. Volk- srna, mačka- miš, mesojede žuželke-plenilstvo.

Question 10

Na primerih pojasni istovrstne odnose(kanibalizem, socialni odnosi, posestništvo, hierarhija).

Answer 10

socialni odnosi med termiti, mravljami in čebelami. posestništvo je obnašanje med isto vrsto živali, kjer določena žival označuje svoj teritorij, npr. ptice s čivkanjem opozarjajo, jeleni drgnejo z rogovi ob lubje,… hierarhija- se kaže v slojih avtoritete, pogosto glede na starost živali.

Question 11

Kako je sestavljena življenjska združba?

Answer 11

Različne vrste rastlin, živali in mikroorganizmov v naravnem okolju sestavljajo
življenjsko združbo ali biocenozo. Poimenujemo jih po vrstah, ki prevladujejo (dominirajo). Govorimo o združbah bukve in smreke, smreke in jelke…, čeprav v njih živijo tudi druge rastlinske in živalske vrste.

Question 12

Kaj je populacija?

Answer 12

Populacija je skupina osebkov iste vrste, živeče na določenem področju v istem
času, katerih predstavniki se med seboj uspešno razmnožujejo. Primeri: pingvini
na Antartiki, levi v Afriki, smreke v gozdu, žito na polju…

Question 13

Opiši lastnosti populacij.

Answer 13

gostota populacije, porazdelitev osebkov v prostoru, rodnost/nataliteta, umrljivost/mortaliteta, starostna in spolna sestava populacije, rast populacije, populacijska nihanja in biološko ravnotežje.

Question 14

Pojasni zakaj neka populacija ne raste v neskončnost.

Answer 14

Zaradi živih in neživih dejavnikov, ki preprečujejo rast populacije (upor okolja).

Question 15

Zakaj pravimo, da je življenje delo?

Answer 15

Ker je življenje gibanje ( rast, razvoj, premikanje, nabiranje hrane in drugo), lahko rečemo, da je življenje delo.

Question 16

Kaj predstavlja primarno in kaj sekundarno proizvodnjo življenjske združbe?

Answer 16

Primarna proizvodnja se nanaša na količino biomase, ki jo proizvedejo avtotrofni organizmi s pomočjo fotosinteze in kemosinteze. Sekundarna proizvodnja se nanaša na proizvodnjo biomase pri heterotrofih, ki pridobivajo energijo z zaužitjem drugih organizmov. Sekundarna proizvodnja se zgodi, ko organizmi zaužijejo avtotrofe ali druge heterotrofe in to hrano pretvorijo v lastno telesno maso.

Question 17

Katero vrsto proizvodnje vršijo avtotrofi in katero heterotrofi?

Answer 17

primarno produkcijo izvajajo avtotrofi, sekundarno pa heterotrofi.

Question 18

Na primeru iz narave opiši prehranjevalno verigo.

Answer 18

list, pikapolonica, ptič, mačka

Question 19

Kaj so prehranjevalni spleti?

Answer 19

Mreža prehranjevalnih verig v ekosistemu. Prehranjevalne verige so povezave
različnih vrst organizmov, vsi ti organizmi pa so hrana naslednjemu členu v vrsti. V
zdruţbah, ki imajo razvejen prehranjevalni splet, imajo populacije vedno na izbiro več
prehranjevalnih moţnosti. Zato tudi ni velikih populacijskih nihanj. Takšni ekosistemi
so stabilni. Rastline, herbivori, primarni in sekundarni karnivori, razkrojevalci.

Question 20

Kaj ponazarja prehranjevalna piramida?

Answer 20

Prehranjevalna piramida, znana tudi kot ekološka piramida, je grafični prikaz razporeditve energije, biomase ali števila organizmov na različnih trofičnih ravneh v ekosistemu. Pomaga ponazoriti, kako energija prehaja skozi ekosistem in kako se zmanjšuje pri vsakem naslednjem nivoju prehranjevalne verige.

Question 21

Kaj so biogeokemična kroženja?

Answer 21

Biogeokemična kroženja so procesi, ki opisujejo pretok in transformacijo kemičnih elementov med živimi organizmi (bio), zemeljsko skorjo (geo) in kemičnimi spojinami (kemija) v ekosistemih. Ta kroženja so bistvena za vzdrževanje življenja na Zemlji, saj zagotavljajo recikliranje ključnih elementov, kot so ogljik, dušik, fosfor in voda. Vsak od teh elementov ima svoj krogotok, ki vključuje biološke, geološke in kemijske procese.

Question 22

Na kratko opiši kroženje vode.

Answer 22

V ozračju se vodni hlapi združujejo v oblake in vodne kapljice, te pa na tla padejo v
obliki dežja, snega, toče…
Del vode v obliki studencev potokov in rek po površini odteče v morje, del vode gre v
zemljo, del pa živa bitja porabijo za življenje.

Question 23

Opiši kroženje ogljika in kisika.

Answer 23

Zelene rastline izkoriščajo ogljikov dioksid iz zraka pri fotosintezi in ga veţejo najprej
v glukozo in nato v škrob, celulozo in druge organske spojine.
Pri dihanju živih bitij in gorenju lesa, premoga, nafte in plina ter razgradnji odmrlih
organizmov, se ogljikov dioksid vrača nazaj v atmosfero. Z fotosintezo se
kisik vrača v ozračje, živa bitja ga porabljajo za dihanje, omogoča pa tudi gorenje in
različne oksidacijske procese.

Question 24

Opiši na kratko dušikov in fosforjev krog.

Answer 24

Rastline ga dobijo iz zemlje v obliki nitratov, nitritov, amonijevih soli in sečnine. Nekatere bakterije v gomoljih na koreninskih sistemih stročnic lahko veţejo dušik iz zraka in ga spremenijo v amoniak,
tega pa vgradijo v organske spojine. Tako ga rastlina lahko uporabi, sama ga ne more vezati iz zraka.
Dušik se vrne v tla s pomočjo razkrojevalcev, bakterij, ki amoniak oksidirajo v nitrat(nitrifikacija). Posebne bakterije-denitrifikacijske,ki ţivijo v tleh in na dnu voda, dobivajo dušik iz mineralnih oblik, pri tem pa se sprošča elementarni dušik, ki gre nazaj v ozračje.

Rastline fosfor iz tal v obliki soli vgradijo v svoje telo. Prek prehranjevalnih verig in
spletov preide v druga živa bitja.

Question 25

Katere vrste ekosistemov poznaš?

Answer 25

kopenske in vodne ekosisteme ali pa
naravne in antropogene oziroma ekosisteme, ki jih je naredil človek

Question 26

Kaj povzroča onesnaževanje vode?

Answer 26

Tekoče in stoječe vode onesnažujemo z: odplakami iz gospodinjstev, živilske
industrije, kmetijstva, termonuklearn, jedrskih elektrarn itd..
Fosfati in nitrati povzročajo »cvetenje voda«. Vode onesnaţuje tudi kemična
industrija s kislinami, z bazami, teţkimi kovinami, radioaktivnimi snovmi, pesticidi itd..
Številne kemikalije so strupene in povzročajo raka ali dedne okvare organizmov.
Med največje onesnaţevalce morja so z različnimi odplakami onesnaţene reke, ki se
zlivajo vanj. Pogosti so izlivi nafte s tankerjev, posledice so propad planktona,
poškodbe dihal vodnih živali, zleplenje perja pri pticah itd..

Question 27

Kaj vse škoduje gozdovom?

Answer 27

S krčenjem gozdov spreminjamo podobo pokrajine, vplivamo na podnebje, sproţamo
plazove, erozijo, poplave itd..
Škodljiva je paša koz v gozdovih, ker objedajo liste mladih dreves.
Z grabljenjem in steljarjenjem siromašimo tla in rušimo ravnoteţje v gozdnih
prehranjevalnih verigah in spletih.

Question 28

Kateri so največji onesnaževalci zraka?

Answer 28

Onesnaževanje zraka je posledica kurjenja, požarov, delovanja vulkanov in
dejavnosti ljudi povezanih z dimnimi in izpušnimi plini ter prašnimi delci iz
gospodinjstev, tovarn in motornih vozil. Škodljive snovi so: ogljikov dioksid, ogljikov
monoksid, žveplov dioksid, dušikovi oksidi, ogljikovodiki.

Question 29

Kaj je kisli dež?

Answer 29

V zraku reagira žveplov dioksid v žveplov trioksid, z vodnimi hlapi pa v žveplovo
kislino, ki pade na zemljo v obliki dežja ali snega. To se imenuje kisli dež, ki škodi
rastlinam, živalim, ljudem in stavbam.

Question 30

Kaj povzroča nastanek ozonske luknje?

Answer 30

Zaradi onesnaževanja se plast ozona tanjša in
poveča se sevanje UV žarkov, ki slabo vplivajo na organizme.

Question 31

Kakšne so posledice izumiranja vrst?

Answer 31

-porušenje ravnovesja med avtotrofi, heterotrofi in razkrojevalci
- negativni vplivi na prehranjevalne verige in splete s posledico prekomernega
razmnoţevanja določenih populacij
- vplivanje na količino kisika in ogljikovega dioksida v zraku
- zmanjševanje rodovitnosti tal
- vplivanje na vodne ekosisteme, ki so povezani s čisto vodo

Question 32

Kaj je vzrok raznovrstnosti živih bitij (biodiverzitete) naše dežele?

Answer 32

Raznolika polaga in različni ekosistemi (jame, gore,…), v optimalnih pogojih lahko uspevajo redke vrste.

Question 33

Preberi si poglavje o škodljivosti kajenja in drugih negativnih vplivih, ki
ogrožajo naše zdravje.

Answer 33

:)