OSTALO Flashcards
Kaj je ekologija in kaj proučuje?
Ekologija je panoga biologije, ki preučuje odnose med živimi bitji in njihovim okoljem, ter kako ti odnosi vplivajo na raznolikost življenja na Zemlji.
Kaj je okolje?
Okolje je za vsak organizem celota neživih in živih dejavnikov, ki ga obdajajo in vplivajo na njegovo življenje.
Kaj je presnova ali metabolizem?
Proces pri katerem živa bitja izmenjujejo snovi z okoljem in pri katerem prehaja E iz neživega okolja v živa bitja in nazaj.
Zakaj trdimo, da je živo bitje odprt sistem?
Vsi življenjski pojavi so snovno in energetsko povezani z okoljem. Zato trdimo, da so živa
bitja odprti sistemi.
Na primerih opiši kako živa bitja spreminjajo in kako se prilagajajo okolju.
Zelene rastline,mikrobi, deževniki in
druge živali sodelujejo pri preperevanju površinske plasti zemeljske skorje in tako oblikujejo plodna tla. Korale, mnogoščetinci, polži, školjke gradijo v tropskih morjih koralne grebene in atole. Živa bitja pa se na okolje prilagajajo ali adaptirajo na najrazličnejše načine. Npr. kaktusi imajo zaradi puščavskega okolja liste preobraţene v bodice, da nebi izgubljali vode skozi liste. Vodo hranijo v mesnatih steblih. Zaradi pomanjkanja hrane številne živali zimo prespijo,nekatere ptice pa se selijo v toplejše kraje.
Opiši zgradbo ekosistema.
Odvisen je od živih in neživih dejavnikov okolja. Ekosistem = biotop + biocenoza
Ekosistem = okolje z značilnostmi+skupek vseh živih organizmov
Kaj je ugotovil J. Liebig?
Rast in razvoj organizmov določa snov, ki je navzoča v okolju v minimalni količini. Govorimo o Libigovem zakonu minimuma. Diagram prikazuje strpnost ali tolerančno območje neke rastline odvisne od
temperature, ki še omogoča obstanek, rast in razvoj rastlin. Tistemu delu strpnostnega območja, kjer neka vrsta najbolje uspeva pravimo optimalno
območje.
Na primeru pojasni kaj je strpnostno ali tolerančno in kaj optimalno območje?
Strpnostno ali tolerančno območje, je za neko rastlino npr. temperatura -3 stopinje celzija (pod to temperaturo ne more uspevati). Optimalno območje je temperatura, na kateri rastlina najbolje uspeva.
Na primerih razloži medvrstne odnose (sožitje, priskledništvo, nasprotništvo,
plenilstvo…)
Sožitje oz. simbioza- čebele in cvetovi. Gnezdenje ptic na drevesu-priskledništvo. Nasprotništvo- bakterije in antibiotiki. Volk- srna, mačka- miš, mesojede žuželke-plenilstvo.
Na primerih pojasni istovrstne odnose(kanibalizem, socialni odnosi, posestništvo, hierarhija).
socialni odnosi med termiti, mravljami in čebelami. posestništvo je obnašanje med isto vrsto živali, kjer določena žival označuje svoj teritorij, npr. ptice s čivkanjem opozarjajo, jeleni drgnejo z rogovi ob lubje,… hierarhija- se kaže v slojih avtoritete, pogosto glede na starost živali.
Kako je sestavljena življenjska združba?
Različne vrste rastlin, živali in mikroorganizmov v naravnem okolju sestavljajo
življenjsko združbo ali biocenozo. Poimenujemo jih po vrstah, ki prevladujejo (dominirajo). Govorimo o združbah bukve in smreke, smreke in jelke…, čeprav v njih živijo tudi druge rastlinske in živalske vrste.
Kaj je populacija?
Populacija je skupina osebkov iste vrste, živeče na določenem področju v istem
času, katerih predstavniki se med seboj uspešno razmnožujejo. Primeri: pingvini
na Antartiki, levi v Afriki, smreke v gozdu, žito na polju…
Opiši lastnosti populacij.
gostota populacije, porazdelitev osebkov v prostoru, rodnost/nataliteta, umrljivost/mortaliteta, starostna in spolna sestava populacije, rast populacije, populacijska nihanja in biološko ravnotežje.
Pojasni zakaj neka populacija ne raste v neskončnost.
Zaradi živih in neživih dejavnikov, ki preprečujejo rast populacije (upor okolja).
Zakaj pravimo, da je življenje delo?
Ker je življenje gibanje ( rast, razvoj, premikanje, nabiranje hrane in drugo), lahko rečemo, da je življenje delo.
Kaj predstavlja primarno in kaj sekundarno proizvodnjo življenjske združbe?
Primarna proizvodnja se nanaša na količino biomase, ki jo proizvedejo avtotrofni organizmi s pomočjo fotosinteze in kemosinteze. Sekundarna proizvodnja se nanaša na proizvodnjo biomase pri heterotrofih, ki pridobivajo energijo z zaužitjem drugih organizmov. Sekundarna proizvodnja se zgodi, ko organizmi zaužijejo avtotrofe ali druge heterotrofe in to hrano pretvorijo v lastno telesno maso.
Katero vrsto proizvodnje vršijo avtotrofi in katero heterotrofi?
primarno produkcijo izvajajo avtotrofi, sekundarno pa heterotrofi.
Na primeru iz narave opiši prehranjevalno verigo.
list, pikapolonica, ptič, mačka
Kaj so prehranjevalni spleti?
Mreža prehranjevalnih verig v ekosistemu. Prehranjevalne verige so povezave
različnih vrst organizmov, vsi ti organizmi pa so hrana naslednjemu členu v vrsti. V
zdruţbah, ki imajo razvejen prehranjevalni splet, imajo populacije vedno na izbiro več
prehranjevalnih moţnosti. Zato tudi ni velikih populacijskih nihanj. Takšni ekosistemi
so stabilni. Rastline, herbivori, primarni in sekundarni karnivori, razkrojevalci.
Kaj ponazarja prehranjevalna piramida?
Prehranjevalna piramida, znana tudi kot ekološka piramida, je grafični prikaz razporeditve energije, biomase ali števila organizmov na različnih trofičnih ravneh v ekosistemu. Pomaga ponazoriti, kako energija prehaja skozi ekosistem in kako se zmanjšuje pri vsakem naslednjem nivoju prehranjevalne verige.
Kaj so biogeokemična kroženja?
Biogeokemična kroženja so procesi, ki opisujejo pretok in transformacijo kemičnih elementov med živimi organizmi (bio), zemeljsko skorjo (geo) in kemičnimi spojinami (kemija) v ekosistemih. Ta kroženja so bistvena za vzdrževanje življenja na Zemlji, saj zagotavljajo recikliranje ključnih elementov, kot so ogljik, dušik, fosfor in voda. Vsak od teh elementov ima svoj krogotok, ki vključuje biološke, geološke in kemijske procese.
Na kratko opiši kroženje vode.
V ozračju se vodni hlapi združujejo v oblake in vodne kapljice, te pa na tla padejo v
obliki dežja, snega, toče…
Del vode v obliki studencev potokov in rek po površini odteče v morje, del vode gre v
zemljo, del pa živa bitja porabijo za življenje.
Opiši kroženje ogljika in kisika.
Zelene rastline izkoriščajo ogljikov dioksid iz zraka pri fotosintezi in ga veţejo najprej
v glukozo in nato v škrob, celulozo in druge organske spojine.
Pri dihanju živih bitij in gorenju lesa, premoga, nafte in plina ter razgradnji odmrlih
organizmov, se ogljikov dioksid vrača nazaj v atmosfero. Z fotosintezo se
kisik vrača v ozračje, živa bitja ga porabljajo za dihanje, omogoča pa tudi gorenje in
različne oksidacijske procese.
Opiši na kratko dušikov in fosforjev krog.
Rastline ga dobijo iz zemlje v obliki nitratov, nitritov, amonijevih soli in sečnine. Nekatere bakterije v gomoljih na koreninskih sistemih stročnic lahko veţejo dušik iz zraka in ga spremenijo v amoniak,
tega pa vgradijo v organske spojine. Tako ga rastlina lahko uporabi, sama ga ne more vezati iz zraka.
Dušik se vrne v tla s pomočjo razkrojevalcev, bakterij, ki amoniak oksidirajo v nitrat(nitrifikacija). Posebne bakterije-denitrifikacijske,ki ţivijo v tleh in na dnu voda, dobivajo dušik iz mineralnih oblik, pri tem pa se sprošča elementarni dušik, ki gre nazaj v ozračje.
Rastline fosfor iz tal v obliki soli vgradijo v svoje telo. Prek prehranjevalnih verig in
spletov preide v druga živa bitja.
