Obdobja Flashcards
Obdobja po vrsti in čas
- Starokrščanska arhitektura (313-480)
- Bizantinska arhitektura (330-1450)
- Islamska arhitektura (687-)
- Srednjeveška, otonska in karolinška arhitektura (500-1000)
- Romanika (1066-1200)
- Gotika (1200-1450)
- Renesansa in manierizem (1430-1600)
- Barok (1600-1750)
- Neoklasicizem in rasvetljenstvo (1750-1848)
Starokrščanksa arhitektura 313-480
vzdolžni tip cerkve, imenovane bazilike
- s stebri je razdeljena v 3-5 ladij
- v polkrožnem prostoru nasproti vhoda (apsidi) je bil prostor za oltar
- pred cerkvijo je veliko dvorišče
- vhod na krajši stranici cerkve
- okna so visoko pod stropom
- bazikalna svetloba
- bazikalna stena = stena od stebrov do strehe
Bizantinska arhitektura 330-1450
centralni tip cerkve s kupolami opeka kot gradbeni material, ker je poceni in dostopen značilna oblika bizantinska cerkve -tloris ima obliko grškega križa -nad središčem je kupola pozneje kupole tudi nad ladjami
Karolinška in otonska arhitektura 750-1050
opustitev lesene gradnje - gradnja z kamnom in opeko
določi se osnovni tip samostana, ki je od takrat veljaven za zahodnoevropsko arh.
cerve z vzdolžno zasnovo
-jasne , pregledne arhitekture
-razmerja med dolžino, širino in višino je določal križiščni kvadrat, to je kvadrat ki nastane na sečišču glavne in prečne ladje
-ob vhodu sta pogosta dva stebra, ki dasta utrdbeni, trdnjavski videz
-pomembna zahodna fasada, ki posnema motiv slavoloka z polkrožnimi vhodi
pridobitve karolinške arh. so obveljale do konca romanike
Romanika 1066-1200
rojstvo in razvoj romanske cerkve (na začetku so prevzele konstrukcijo bazilike značilnosti arh. -jasnost stavbnih členov -vezani sistem -polkrožni lok -cerkve, samostani -utrdbe na višinah, gradovi -razcvet mestne arh.
polkrožni lok je prvina romanike
osnovno merilo za vse prostorske dele je bil križiščni kvadrat (vezan sistem), kvadrat na presečišču enako širokih glavne in prečne ladje
traveja = obok nad enoto križiščnega kvadrata
Romanska cerkev
- ogromni stebri
- debeli zidovi
- majhna okna
- dekorativni detajl v interierju in eksterierju
- polkrožno banjasto obokanje
- masivna kamnita gradnja
notranjost
- pregledna, nerazgibana
- tloris latinskega križa
- pod glavno apsido z velikim oltarjem je pogosto kripta
- okna so nizka, jaškasta, pogosto zaprta s slikanimi okni
zunanjost
- severno od alp: skupine stolpov - trdnjavski videz
- talija: lahkotnejši, slikovitejši videz zaradi marmorjev, arkad,..
Gotika 1200-1450
značilnosti arh.
- vzgon v višavo
- razdrobljenost površin - nejasnost stavbnih členov
- šilasti loki
- križnorebrasti oboki
- katedrale, gradovi, mestne hiše, mestna arh.
- prostorska zlitost, poenotenost in enakovrednost prostorskih delov
- prvina gotike - šilasti lok
Gotske katedrale
- strmo dvignjene v nebo
- izjemne dimenzije
- skeletna gradnja
- velika slikana okna
- notranjost ni več pregledna - postavljeni so številni polstebri in služnki
- ni več masivnih sten, velika okna, nova konstrukcijska tehnika
Nova gradbena tehnologija gotike
So plod novega znanja matematike, zakonov statike
-ugotovitev, da se pritisk arh. lupine zbere v nekaj točkah, ki so jih zato posebaj okrepili, je omogočilo SKELETNO GRADNJO
Gotske cerkve
- vzdolžna zasnova - latinski križ (še zmeraj križiščni kvadrat, vendar ni več osnovno merilo za prostorske dele
- obočna polja so sedaj praviloma pravokotna (sprva so jih krepila navzkriž potekajoča rebra, pozneje so rebra razdelila oboke v vse manjša polja
- če obočna rebra nimajo več zgolj konst. vloge, so lahko prevzela estetsko vlogo
- v 15. stol. se uveljavi tip dvoranske cerkve, kjer so vse ladje enako visoke, dobimo vtis poenotenosti in prostranosti prostora
Renesansa in manierizem 1420-1600
uveljavitev antičnih motivov (slavolok, antični stebrni red
skladnost med človekom in vsem obdajajočim (zlati rez, skladnost med geometrijskimi liki,…)
načela simetrije in središčne kompozicije
uravnovešenje med horizontalno in vertikalno smerjo
novost: cerkve s centralnim tlorisom, mestna palača
značilnosti arh.
-naslon na antične nazore o skladnosti
-cerkve s središčno zasnovo, kupole
-mestne palače
-mogočnost, slikovitost
razvoj idealnega mesta, simetrični urbanistični načrt
Manierizem 1525-1600
zanimanje za nove kombinacije klasičnih prvin
nov ambient: dvorišče z vrtovi in skritimi vodnjaki, votlinami, čudesi
pozorno oblikovanje stopnišč in prehodov
stavbe niso tisto, kar vidimo na prvi pogled, marsikaj moramo razkriti sami
izrazna moč nasprotij: zaprtega stavbnega telesa in kolonad pred njim, svetloba-senca, pretirano obložena pročelja z mnogimi kipi
Barok 1600-1750
dinamična, napeta, slikovita arh. razgibano, plastično oblikovanje stavbne lupine in prostorov valovite in nemirne linije zapletena razmerja med prostori, ki se slikovito prelivajo in odpirajo drug v drugega poudarjanje osrednejga prostora s kupolo močno razsvetljeni prostori in drugi oviti v mrak (kontrast) v tlorisih pogosto elipsa grad oz dvorec: -simetrični tloris -postavljen iz treh sklopov -izjemno pomembna sredinska os trgi z vodnjaki scensko bogate celote parkovne pokrajine
Rokoko
ublaži značilno dramatičnost v oblikah barve niso več tako močne kontrasti so blažji iluzije, hodniki z zrcali stavbni členi so v manjših proporcih
Neoklasicizem in razsvetljenstvo 1750-1848
gradnja in obnova vellikih mest
nova arh. struktura mesta:
-zvezdasto se širi od slavoloka
-ogromni bulvarji
-zelo široke glavne ceste - avenije
-pomembne točke so svetišča, vile, mavzoleji
replike na zgradbe iz zgodovine, z uporabo drugim materialov in motivov
