NOTRANJA FORMA Flashcards
značilnosti lirike
snovne prvine ne prevladujejo (prispodobične
motivi podrejeni temam - tema ponavadi izrazito vidna, če ne - zraste iz motivov
bolj izpovedna od drugih zvrsti (subjekt = objekt)
pomen, ki zveni - mora imeti svojo glasbenost (zvočni del je pomemben) → najtežje prevedljiva
stalne oblike - vrste (npr. sonet)
domovinska, ljubezenska … - vsebinsko določene vrste
lirski subjekt - vedno določljiv (pesnik ustvari lirski subjekt, pesnik ni enako kot lirski subjekt, lirski subjekt - fiktiven) - izpovedovalec NE PRIPOVEDOVALEC! (tisti, ki govori pesem - nosilec govora)
čas - sedanjost
kontaktna smer (komu: bralcu, sebi, nagovor, nikomur) - ni vedno določljiva
zgodba, prizor, misel, čustvo, razpoloženje, niz asociacij, besedna igra … ?? kaj je pesem
naštej vrste lirskega subjekta
- osebni
- avtorski
- fiktivni
- neosebni
značilnosti epike
pripoved
vrste: epika v verzih (ep - npr. Iliada), epika v prozi (premaguje epiko v verzih): roman, povest, novela, črtice, kratka zgdba, basen, pravljica …
prevladujejo snovne prvine povezane v večje sklope - zgodba / fabula
potek dogajanja v časovno-prostorskem /+ vzročnem sledju - KAJ: lit. čas, prostor, osebe
pripoved - KAKO: red, organizacija, perspektiva
zgodba - ključna za epiko - temeljni način organizacije člov. izkušnje (ne le liter. → zgod., polit., ideol., znan., rel. …)
literarni čas (zgodba se odvija v času) - preteklost
začetek (stanje A) - kaj vodi do stanja B (končno stanje)? - niz dogodkov, vzroki za posledična dejanja (čas)
literarna oseba = književni lik (tudi npr. pošasti - ne samo ljudje)
primerjaj zgodbo in pripoved
ZGODBA - dogodki v linearnem čas. zaporedju, kaj se je zgodilo (”obnovi dogodke”), poenostavitev pripovedi, poenostavitev pripovedi, presega književnost (ni nujno izmišljena), logična povezava dogodkov - kaosa, zgodovina (zgoditi se), religija - zgodbena razlaga situacije, kako mislimo svet
PRIPOVED - kako je zgodba povedana, skozi katere oči ??, način organizacije dogodkov (perspektiva, časovno zaporedje …)
pripovedovalec zgodbo pozna
kdo je pripovedovalec in katere poznamo
tisti, ki “govori” besedilo (če bi bilo govorjeno) / pripoveduje besedilo, vedno JE, ni nujno oseba (glas, kdo govori?)
prvoosebni - razkriva dejstva o sebi, njegovo subjektivno zaznavanje sveta, dva JAZa (pripovedujoči, doživljajoči)
drugoosebni
tretjeosebni - pove dosti o svetu, ni del pripovednega sveta, PRAVLJICE
tip pripovedovalca (3.os.):
vsevedni (ali avktorialni) - zgodbo popolnoma pozna, podatke uredi, lahko se premika kamor hoče - po času naprej / nazaj, lahko preskoči v notranjost oseb - kaj čutijo, doživijo
personalni - njegovo poznavanje stvari je zoožano na eno osebno, prikaže svet skozi perspektivo ene osebe
nezanesljivi - “normalen” bralec mu ne bo zaupal, ima omejeno znanje, ne razume situacije (npr. otrok) → nezanesljivost (mi pa razumemo - npr. spor med staršema otroka, ki zgodbo pripoveduje) ALI osebna vpletenost (idealizirani partnerji, zaslepljenje) ALI vrednostna shema - etično ne zaupamo (npr. Raskolnikov - problematična vrednostna shema) ne moremo se strinjati z vrednotami pripovedovalca
kaj je fokalizacija
“kdo” vidi (lahko je isto kot pripovedovalec, lahko pa ni) - zorni kot (perspektiva pogleda, dojemanja)
kakšne vrste pripovedne prspektive poznamo
panoramska (ne vidimo podrobnosti, vidim okoliščine, široko sliko), scenska (ožja, obratno)
zožitev - iz pan. v scen.
razširitev
kakšne vrste književnih oseb poznamo
statična vs. dinamična oseba - če se oseba ne spreminja je statična, drugače je dinamična
črno-bela oseba (poenostavljene, preprosto žanrsko besedilo)
kompleksen lik (več nians, sprememba vrednost)
kateri dve vrsti kategorizacije poznamo
karakterizacija - kako pripišemo lastnosti osebi; način, na katerega nam pisatelj predstavi osebo
posredna - pisatelj pove, kakšen je nekdo po značaju (direktno); bodi pozoren na to, kdo je pripovedovalec (človek, ki sovraži vse okoli njega??)
neposredna - razberemo značaj osebe iz vsega drugega, bogatejša, za bralca zahtevnejša
kaj je kronotop
- skupni pojem za lit. čas in prostor
kakšne čase poznamo
zgodbeni (dogajalni) čas - od prvega dogodka v romanu (najstarejši od vseh dogodkov), do zadnjega (življ. večih generacij …)
pripovedni čas - čas pripovedovanja (npr. retrospektiva - vračanje nazaj v preteklost, daje kontekst, napetost)
pospešitev dog., upočasnitev dog. - koliko dogajanja je v nekih časovnih enotah (na parih straneh - opisi / se zgodi dosti?), zgodba potrebuje kontekst, ki potrebuje nekaj časa da nastane
značilnosti dramatike
čas - sedanjost
govor dramskih likov (dialog) + didaskalije (=pripombe) in njihova dejanja
osebe, ki imajo motive, cilje … (za tem so lahko tudi ideje, prepričanja …)
zgodba z izrazito zgradbo (trikotnik) - nekaj narašča, doseže vrh, na drugi strani upada (x - čas, y - napetost)
podlaga za uprizoritev (v osnovi ni mišljena za branje) - scenarij opiše kaj ljudje govorijo, tudi opis situacij dogodkov, operni scenarij - libretto
