Naštevanje 2 Flashcards
ZDRUŽEVANJE SIGNALOV V HRBTENJAČI:
- PREKO MOTORIČNEGA NEVRONA
- PREKO VMESNIH NEVRONOV(večja prilagodljivost,alternativne povečave)
VPLIVI NA REFLEKSE:
- AKUTNI(zmanjševanje miotatičnega refleksa in refleksa H, povečanje miotatičnega refleksa)
- KRONIČNI(zmanjšanje miotatičnega refleksa-balet, tek dolge proge, povečanje mio. refleksa-sprint,poskoki)
FAZE KONTRAKCIJE:
- ŽIVČNI AP
- SINAPTIČNI PRENOS
- SARKOLEMSKI AP
- PREVAJANJE T- CEVČICE
- SPROŠČANJE Ca IZ Ca CISTERNE
- VEZAVA Ca NA TROPONIN (OB DOVOLJ VISOKI KONCENTRACIJI)
- POVEZAVA AKTIN – MIOZIN
- VRAČANJE Ca NAZAJ V CISTERNO
VLOGA KINESTEZIJE:
- ZAZNAVANJE POLOŽAJA TELESA oziroma NJEGOVIH DELOV
- RAZLIKOVANJE OBČUTKA NAPORA in TEŽE
- DOLOČEVANJE ČASOVNEGA POTEKA GIBANJA-timing
IZVOR SIGNALOV IZ RECEPTORJEV:
- MIŠICE
- KOŽE
- TETIVE
- SKLEPOV
- LIGAMENTOV
- VESTIBULARNI SISTEM-ravnotežje
MEHANIZMI AKTIVACIJE MIŠIC:
- REKRUTACIJA MOTORIČNIH ENOT-hememannov princip(velikost ME)
- FREKVENČNA MODULACIJA AKCIJSKIH POTENCIALOV
- SINHRONIZACIJA MOTORIČNIH ENOT
METODE ZA DOLOČANJE NIVOJA MIŠIČNE AKTIVACIJE:
- PRIMERJAVA NAJVEČJE IZOMETRIČNE in EKSCENTRIČNE SILE
- METODA VRINJENEGA SKRČKA
- METODA DODATNEGA VLAKA ELEKTRIČNIH IMPULZOV
MEHANSKE ZNAČILNOSTI MIŠIC:
- ODNOS SILA-ČAS
- ODNOS SILA-DOLŽINA MIŠICE-navor, kot, ledvička
- ODNOS SILA-HITROST SPREMEMBE DOLŽINE MIŠICE
DEJAVNIKI VPLIVA ODNOSA SILA-HITROST:
- ŠTEVILO PREČNIH MOSTIČEV
- SILA NA PREČNI MOSTIČ
- VISKOZNOST
MOČV ŠPORTU-primeri
- SPRINT(pospeševanje telesnih segmentov)
- DVIGOVANJE UTEŽI(pospeševanje uteži)
- KLESARJENJE(optimalno prestavno razmerje)
ELEMETNI TRIKOMPONENTNEGA MEHANSKEGA MODELA SARKOMERE:
- CE-kontraktilni element
- SE-serialni elastični element
- PE-paralelni elastični element
ANATOMSKI DEJAVNIKI HITROSTI PRI ODNOSU SILA-HITROST:
- ŠTEVILO SARKOMER V ZAPOREDJU
- KOT PENACIJE
- SERIALNA ELASTIČNOST
- ROČICE(mišice,zunanja sila)
- STRUKTURA MIŠIČNIH VLAKEN
- SILA MIŠICE/MASA BREMENA
RAZLIČNA ARHITEKTURA:
- DOLŽINA MIŠIČNIH VLAKEN
- PREČNI PRESEK
- LINIJA VLEČENJA
- HIRTOST KRČENJA
- ODNOS NAVOR-KOT
DOLOČENJE NETO AKTIVNOSTI-počasni gibi
- OPIS GIBA
- IZOLACIJA ANAIZIRANEGA SEGMENTA
- DOLOČITEV REZULTIRAJOČEGA NAVORA
- DOLOČITEV NETO MIŠIČNE AKTIVNOSTI
LASTNOSTI DVOSKLPENIH MIŠIC:
- POVEZUJEJO GIBANJE DVEH SKLEPOV
- RACIONALIZACIJA
- KOORDINACIJA
- MANJŠA HITROST KRAJŠANJA
- PRENOS ENERGIJE MED SEGMENTI
DEJAVNIKI NAVORA SKLEPOV:
- SILA MIŠICE
- ROČICA SILE MIŠICE
VLOGA SENZORNE INFORMACIJE:
- PRISPEVA K ZAČETKU in OHRANJANJU RITMIČNIH GIBANJ
- FAZIČNI SENZORNI SIGNALI SPROŽIJO GLAVNE FAZNE PREMIKE
- REGULIRA VELIKOST MOTORIČNE AKTIVNOSTI
- PRILAGAJANJE REFLEKSNIH POTI MED GIBANJEM
STOPNJE PROSTOSTI PRI GIBANJU:
- ANATOMSKE (skelet, mišice, tetive)
- NEVRALNE (gibalni programi);
- OSTALE (socialne, etične)
GIBALNE STRATEGIJE:
- OHRANJANJE DRŽE
- ZADEVANJE CILJA
- KOAKTIVACIJA
- BALISTIČNA GIBANJA
- EKSCENTRIČNO-KONCENTRIČNO NAPREZANJE
GIBALNA KONTROLA:
- ODPRTA ZANKA-ZAČETEK GIBANJA, KOREKCIJA, NAVČENO
- ZAPRTA ZANKA-ZAZNAVANJE PORUŠITVE RAVNOTEŽJA, POZICIJA TELESA IN TELESNIH SEGMENTOV
VLOGA CŽS PRI OHRANJANJU RAVNOTEŽJA:
- PRIBLIŽNA OCENA TELESNE ORIENTACIJE ZARADI ZAKASNITVE SENZORIČNIH INFORMACIJ
- OCENA ORIENTACIJE VKLJUČUJE VEČ SENZORIČNIH SISTEMOV, VSAKEGA S SVOJIM REFERENČNIM SISTEMOM
- SENZORIČNI SIGNALI NISO VEDNO ZANESLJIVI (senzorične iluzije)
VLOGA VIDA PRI OHRANJANJU RAVNOTEŽJA:
- posreduje informacije o:
- POLOŽAJU IN GIBANJU GLAVE GLEDE NA OKOLICO
- POLOŽAJU VERTIKALE
VLOGA VESTIBULARNEGA SISTEMA PRI OHRANJANJU RAVNOTEŽJA:
- posreduje informacije o:
- ORIENTACIJI V PROSTORU GLEDE NA GRAVITACIJO
- TEM KAM SE PREMIKAMO
- KOTNIH IN LINEARNIH POSPEŠKIH GLAVE (hitri premiki glave) - sodeluje pri uskladitvi očesnih gibov
- nevtralizira silo gravitacije
VLOGA PROPRIOCEPTIVNNEGA SISTEMA PRIR OHRANJANJU RAVNOTEŽJA:
- posreduje informacije o:
- POLOŽAJU TELESA GLEDE NA PODPORNO PLOSKEV
- MEDSEBOJNI LEGI DELOV TELESA
STRATEGIJE OHRANJANJA RAVNOTEŽJA:
- STRATEGIJA GLEŽNJA
- STRATEGIJA KOLKA
- STRATEGIJA KORAKA
MERJENJE GIBANJA OPRIJEMALIŠČA SILE REAKCIJE PODLAGE:
- SMER(naprej,nazaj,levo,desno,skupno)
- POT
- HITROST
- POVRŠINA
- FREKVENCA
- KOMPONENTE(nihanje, tresenje)
POJAVLJANJE KOAKTIVACIJE:
- UČENJE NOVEGA GIBANJA
- NATANČNOST GIBANJA
- RAVNOTEŽJE
- TVEGANJE
- SESTAVNI DEL GIBALNEGA PROGRAMA (iztegovanje sklepa)
- POSEBNI PRIMERI (iztegovanje nog – lombardov paradoks)
VLOGA KOAKTIVACIJE:
- VEČJI REFLEKSNI ODZIV MIOTATIČNEGA REFLEKSA (M2 in M3)
- VEČJA TOGOST SKLEPA
- VEČJA PORABA ENERGIJE
- STABILIZACIJA SKLEPA
PRIMERJAVA EKSCENTRIČNO-KONCENTRIČNE z KONCENTRIČNO KONRTAKCIJO:
PRIMERJAVA EKSCENTRIČNO-KONCENTRIČNE z KONCENTRIČNO KONRTAKCIJO:
FAZE AKTIVACIJE PRI EKSCENTRIČNO-KONCENTRIČNI KONTRAKCIJI:
- FAZA PREDAKTIVACIJE
- REFLEKSNO KONTROLIRANA FAZA
- ZAVESTNO KONTROLIRANA FAZA
