Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

MATEMATIKA > Naravna in cela števila > Flashcards

Naravna in cela števila Flashcards

1
Q

Kaj je definicija naravnih števil?

A

So števila, s katerimi štejemo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Katero je najmanjše število?

A

Število 1.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj lahko rečeš o predhodniku in nasledniku naravnega števila?

A

Vsako naravno število ima naslednika (torej je množica naravnih števil neskončno velika), vsa (razen 1) pa imajo tudi predhodnika.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

katere so osnovne štiri računske operacije?

A

Osnovne računske operacije so seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

katere od teh operacij so vedno izvedljive v množici naravnih števil (to pomeni, da so tako števili, s katerima računamo, kakor tudi rezultat, naravna števila)?

A

V množici naravnih števil lahko vedno seštevamo in množimo, rezultata odštevanja in deljenja pa nista v množici naravnih števil, kot npr. 3−5 in 3:2.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

To pomeni, da sta odštevanje in deljenje…

A

zunanji operaciji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Seštevanje in množenje sta… operaciji (4)

A

Komutativnostni, asociativnostni, distributivnostni in notranji operaciji.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Zakon o zamenjavi…

A

Komutativnostni zakon.
Zamenjava členov a+b=b+a
Seštevanje in množenje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Zakon o združevanju…

A

Asociativnostni zakon.
Združevanje členov a+b+c=(a+b)+c=a+(b+c)
Seštevanje in množenje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Zakon o razčlenitvi…

A

Distributivnostni zakon

Razčlemba členov a*(b+c) = ab+ac

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kakšne lastnosti ima seštevanje v množici celih števil? (4)

A

Če poljubnemu številu prištejemo število 0, se število ne spremeni, npr. −3+0=−3.
Če številu prištejemo nasprotno število, dobimo rezultat 0, npr. 12+(−12)=0.
Nasprotna vrednost nasprotne vrednosti je enaka prvotnemu številu, npr. −(−7)=7.
Vsota nasprotnih vrednosti je enaka nasprotni vrednosti vsote, npr. (−5)+(−8)=−(5+8).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kakšne lastnosti ima množenje v množici celih števil? (5)

A

Število se ne spremeni, če ga pomnožimo z 1, npr. 9⋅1=9.
Če število pomnožimo z −1, dobimo njegovo nasprotno vrednost, npr. 4⋅(−1)=−4.
Produkt katerega koli števila s številom 0 je enak 0, npr. 17⋅0=0.
Produkt dveh negativnih števil je pozitivno število, npr. (−5)⋅(−7)=35.
Produkt negativnega in pozitivnega števila je negativno število, npr. (−6)⋅8=−48.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kateri zakoni veljajo za seštevanje in množenje v množici celih števil?

A

Za seštevanje in množenje veljajo isti zakoni kot v množici naravnih števil (komutativnost, asociativnost in distributivnost).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj je definicija celih števil?

A

Cela števila so sestavljena iz naravnih števil, njim nasprotnih (negativnih) števil in števila 0.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kako dobimo negativna števila iz naravnih?

A

Negativna števila dobimo tako, da naravna prezrcalimo prek izhodišča številske premice.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Opiši nasprotni si števili.

A

Števili a in -a sta nasprotni. Ležita simetrično glede na izhodišče.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kako lahko odštevanje definiramo v množici celih števil?

A

V množici celih števil lahko odštevanje definiramo kot prištevanje nasprotne vrednosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj je definicija praštevil?

A

Praštevila so naravna števila, ki imajo natanko dva delitelja. (1 in samega sebe).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj je definicija sestavljenih števil?

A

Sestavljena števila so naravna števila, ki imajo več kot dva delitelja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Ali je število ena praštevilo ali sestavljeno število?

A

Ni niti praštevilo ne sestavljeno število, saj ima enega samega delitelja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Koliko je praštevil? Katero je najmanjše? Katero je edino sodo?

A

Praštevil je neskončno mnogo. Najmanjše med njimi je 2 in tudi edino sodo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kriterij deljivosti z 2

A

Kadar je na mestu enic števka 0,2,4,6,8.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kriterij deljivosti s 3

A

Kadar je vsota števk deljiva s 3

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Kriterij deljivosti s 4

A

Kadar je dvomestni konec deljiv s 4

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Kriterij deljivosti s 5

A

Kadar je na mestu enic števka 0 ali 5

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Kriterij deljivosti s 6

A

Kadar je deljivo z 2 in 3 hkrati

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Kriterij deljivosti z 8

A

Kadar je trimestni konec deljiv z 8

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Kriterij deljivosti z 9

A

Kadar je vsota števk deljiva z 9

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Kriterij deljivosti z 10

A

Kadar je na zadnjih n mestih števka 0

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Kako preberemo 15I60

A

Število 15 deli število 60

31
Q

Kdaj velja aIb

A

Število a deli število b natanko tedaj, ko je b večkratnik števila a.

32
Q

Kakšna je relacija deljivosti?

A

Refleksivna, antisimetrična in tranzitivna.

33
Q

Kaj pomeni reflekstivnost?

A

Vsako naravno število deli samega sebe.

aIa

34
Q

Kaj pomeni antisimetričnost?

A

aIb bIa samo če je a=b

35
Q

Kaj pomeni tranzitivnost?

A

aIb in bIc in aIc

36
Q

Ali je relacija deljivosti ekvivalenčna?

A

Relacija deljivosti ni ekvivalenčna relacija.

37
Q

Kdaj je relacija ekvivalenčna?

A

Če veljajo refleksivnost, simetričnost in tranzitivnost.

38
Q

Kaj je največji skupni delitelj števil a in b?

A

Največji skupni delitelj števil a in b je največje število od tistih, ki hkrati delijo število a in b.
D (a,b)

39
Q

Kaj sta tuji števili?

A

Števili, katerih največji skupni delitelj je 1.

40
Q

Kaj je najmanjši skupni večkratnik števil a in b ?

A

Je najmanjše število od tistih, ki je večkratnik števil a in b. A in b delita najmanjši skupni večkratnik.
v (a,b)

41
Q

Kako poiščemo največji skupni delitelj?

A

Da dve števili razcepimo na prafaktorje in največji skupni delitelj je enak zmnožku praštevil oz. njihovih potenc.
Če se pojavi neko število v obeh razcepih vzamemo tisto, z najmanjšo eksponento.

42
Q

Kaj je razcep na prafaktorje?

A

Je razcep sestavljenega števila na zmnožek samih praštevil oz. potenc praštevil.

43
Q

Čemu je enako število vseh deliteljev števila?

A

Zmnožku za 1 povečanih eksponentov v razcepu tega števila na prafaktorje.

44
Q

Kaj je enako kot če bi zmnožili a in b

v zvezi z največjim skupnim deliteljem in najmanjšim skupnim večkratnikom

A

Če pomnožimo največjega skupnega delitelja in najmanjšega skupnega večkratnika je enako, kot če bi zmnožili ti dve števili.
D (a,b) * v (a,b) = a*b

45
Q

Kaj pravi osnovni izrek o deljenju?

A

Če naravno število a delimo z naravnim številom b dobimo dve enolično določeni naravni števili. Prvo je količnik kvocient, drugo pa ostanek, ki je pozitivno število, manjše od delitelja ali enak 0.

46
Q

Kako označimo kvocient?

A

k

47
Q

Kako označimo ostanek?

A

r

48
Q

Kaj lahko uporabimo za iskanje največjega skupnega delitelja dveh števil? Kako to imenujemo?

A

Osnovni izrek o deljenju.

Evklidov algoritem.

49
Q

Kako uporabimo Evklidov algoritem?

A

Imamo dve dani števili v vsaki vrstici je deljenec enak delitelju iz prejšnje vrstice, delitelj pa ostanku iz prejšnje vrstice. Postopek je končan ko dobimo ostanek nič. Zadnji od nič različen ostanek je največji skupni delitelj danih števil.

50
Q

Kako najdem najmanjši skupni večkratnik z Evklidovim algoritmom?

A

Faktor dveh števil delim z njunim največjim skupnim deliteljem.

51
Q

Katere števke uporabljamo pri desetiškem sestavu?

A

0,1,2,3,4,5,6,7,8,9

52
Q

Katere števke uporabljamo pri dvojiškem sestavu?

A

0,1

53
Q

Kaj je definicija racionalnih števil?

A

So števila, ki jih lahko zapišemo v obliki ulomka.

54
Q

Naštej tri vrste racionalnih števil.

A

Ulomki, decimalna števila, periodična decimalna števila.

55
Q

Kako krajšamo ulomke?

A

Števec in imenovalec delimo z istim številom.

56
Q

Kdaj dobimo krajšani ulomek?

A

Ko števec in imenovalec delimo z največjim skupnim deliteljem.

57
Q

Kaj sta števec in imenovalec okrajšanega ulomka med seboj?

A

Tuji si števili.

58
Q

Kako razširjamo ulomke?

A

Števec in imenovalec pomnožimo z istim številom.

59
Q

Kaj so desetiški ulomki?

A

So ulomki, ki jih lahko zapišemo tako, da je njihov imenovalec potenca števila 10.
Zapišemo jih lahko s končno decimalno številko.
ena desetina, tri stotine

60
Q

Kaj so periodična decimalna števila?

A

Z neskončno decimalnih mest.

0,66666666…

61
Q

Kako označimo množico racionalnih števil?

A

Z Q pa črtico.

62
Q

Kaj nam pove števec in imenovalec?

A

Števec - koliko delov smo izbrali

Imenovalec - na koliko delov smo razdelili celoto.

63
Q

Kaj je ničelni ulomek?

A

Ko je števec enak 0

64
Q

Kdaj ulomek nima pomena?

A

Ko je imenovalec enak 0

65
Q

Kdaj je ulomek enak 1

A

ko sta števec in imenovalec enake vrednosti

66
Q

Kdaj je ulomek pozitiven ali negativen?

A

Pozitiven - števec in imenovalec sta enako predznačena

Negativen - števec in imenovalec sta različno predznačena

67
Q

Kdaj velja enakost ulomkov?

A

Ko je faktor prvega števca in drugega imenovalca enak faktorju prvega imenovalca in drugega števca

68
Q

Kaj je nasprotni ulomek

A

Isti ulomek različno predznačen

69
Q

Kako seštevamo ali odštevamo ulomke?

A

Damo na skupni imenovalec in seštejemo ali odštejemo števca

70
Q

Kako množimo ulomke?

A

Med seboj pomnožimo števca in imenovalca.

71
Q

Kako delimo ulomke?

A

Vrednost prvega pomnožimo z obratno vrednostjo drugega.

72
Q

Kako upodabljamo racionalna števila na premici?

A

Prvo narišemo premico, potem narišemo pomožni poltrak in jo razdelimo na toliko delov koliko je zapisano v imenovalcu. Potem označimo število na tistem delu koliko piše v števcu.

73
Q

Kaj je relativni delež in kako ga označimo?

A

Je količnik med deležem in osnovo.

Označimo ga z r

74
Q

Kako označujemo delež in osnovo?

A

Delež - d

Osnova - o

MATEMATIKA (5 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions