Motivacija

Question 1

Kaj pomeni beseda motivacija

Answer 1

Beseda motivacija izvira iz latinske besede movere, ki pomeni gibati se. Je proces spodbujanja, vzdrževanja in usmerjanja človekovega vedenja k cilju. Gibala našega vedenja so tako potrebe, motivi, želje, cilji, nagoni, interesi, volja

Question 2

Kaj je potreba

Answer 2

Potreba je stanje neravnovesja v organizmu, ki ga povzroči pomanjkanje snovi v telesu ali informacij v duševnosti (lahko tudi presežek, npr. potreba po izločanju ali po manjši količini informacij). Razlikujemo fiziološke in psihološke ali psihosocialne potrebe.

Question 3

Kaj je motiv

Answer 3

Motiv pa subjektivno občutenje potrebe, torej doživeta potreba, usmerjena k cilju (npr. lahko si lačen pa počneš nekaj tako privlačnega, da nimaš motiva po zadovoljitvi te potrebe).

Question 4

Kaj je cilj

Answer 4

Cilj je je kar koli (predmet, situacija …), k čemur se usmerjamo z namenom, da bi zadovoljili neko potrebo. Potrebe nas potiskajo, cilji privlačijo. Kasneje bomo govorili o vrednotah kot splošnih motivacijskih ciljih.

Question 5

Kako delimo potrebe (dve vrsti)

Answer 5

Fiziološke in psihosocialne

Question 6

Kaj so fiziološke potrebe

Answer 6

Fiziološke potrebe so prirojene in univerzalne, torej enake pri vseh ljudeh. To so potrebe po ohranitvi posameznikovega življenja: po vodi, kisiku, hrani, stalni telesni temperaturi, počitku, spanju, izogibanju bolečini, izločanju nepotrebnih snovi iz telesa,potrebe po ohranitvi vrste: potreba po potomcih, po spolnosti.

Question 7

Značilnosti fizioloških potreb

Answer 7

FIZIOLOŠKE POTREBE
-ko je porušeno telesno/fiziološko ravnovesje
-nanje nas opozarjajo neprijetni občutki: žeja, lakota, utrujenost, vročina, premraženost, bolečina …
-so univerzalne (vsem skupne) in vrojene
-posledice nezadovoljenosti: telesne motnje, življenjska ogroženost, ovirano zadovoljevanje vseh drugih potreb

Question 8

Kaj so psihosocialne potrebe

Answer 8

Psihosocialne potrebe so povezane s človekovim življenjem v skupini: po ljubezni, delu, svobodi, moči, spoštovanju, partnerstvu, družini, zabavi, redu, lepoti …

Question 9

Značilnosti psihosocialnih potreb

Answer 9

-ko je porušeno psihično ravnovesje
signal so neprijetna čustva, npr. dolgočasje nas opominja na to, da se premalo zabavamo, jeza na to, da se dogodki ne odvijajo v skladu z našimi pričakovanji…
-večje individualne in medkulturne razlike
-posledice nezadovoljenosti: doživljanje nezadovoljstva, manjvrednosti, slaba samopodoba, upad motivacije, agresivnost, apatičnost, depresivnost, poslabšanje odnosov.

Question 10

Naštej načine zadovoljevanja potreb

Answer 10

Nagonsko, socializirano, homeostatično in progresivno

Question 11

Nagonsko zadovoljevanje

Answer 11

Nagonsko zadovoljevanje potreb je prirojeno, enako za vse ljudi v vseh kulturah. Takšno je zadovoljevanje nekaterih fizioloških potreb, npr. dihanje ali vzdrževanje stalne telesne temperature. Kadar nas pri dihanju ovirajo tujki v dihalnih poteh, začnemo refleksno kihati, kašljati, bolj globoko dihati – telo samo si na vse načine prizadeva, da bi prišli do kisika. Tudi ko nas zebe, začnemo samodejno drgetati in ko nam je vroče, se potimo.

Question 12

Socializirano zadovoljevanje

Answer 12

Socialno zadovoljevanje, na načine, ki so naučeni, prilagojeni življenju v skupnosti in odvisni od kulture. Teh pravil se učimo s socializacijo že od rojstva dalje, spoštujemo pa jih zaradi potrebe po pripadnosti skupini, ki bi nas sicer izločila, saj ne bi mogla normalno funkcionirati. V primeru nagonskega zadovoljevanja vseh potreb bi v družbi nastal neobvladljiv kaos.

Question 13

Homeostatično zadovoljevanje

Answer 13

Večina nas preneha jesti takrat, ko smo siti, in znova poiščemo hrano, ko smo lačni. Takšen način zadovoljevanja potreb, pri katerem vedno znova (krožno) vzpostavljamo enako stanje, imenujemo homeostatičen (homeo+stasis: enako stanje). Ko z dejavnostjo dosežemo cilj, bomo zadovolj(e)ni, dokler znova ne pride do pomanjkanja. Na homeostatičen način zadovoljujemo fiziološke potrebe: po tekočini, izločanju, spanju, hrani (razen seveda v primerih motenj, npr. hranjenja, alkoholizem)

Question 14

Progresivno zadovoljevanje

Answer 14

Za progresivno zadovoljevanje je značilno, da se pojavljajo potrebe in cilji na vedno višji ravni. Za mnoge ljudi je značilno, da ko zaslužijo določeno količino denarja, ga hočejo imeti še več. Ko dosežejo prvo mesto na lokalni ravni, hočejo postati državni prvaki, potem evropski in nato svetovni. Progresivno zadovoljujemo zlasti potrebe po uveljavljanju in pa potrebe rasti (gl. v nadaljevanju).

Question 15

Po vrsti naštej in opiši potrebe po Maslowu

Answer 15

-Najbolj temeljne so fiziološke potrebe. Sledijo psihosocialne potrebe.
-Potreba po varnosti
-Potreba po ljubezni in pripadnosti
-Potreba po spoštovanju
-Kognitivne potrebe
-Estetske potrebe
-Potreba po samouresničevanju ali samoaktualizaciji

Question 16

Potreba po varnosti

Answer 16

Potreba po varnosti je najosnovnejša psihosocialna potreba. Zadovoljena je, če živimo v varni državi, če imamo dom in domače, ki nam nudijo zatočišče in socialno podporo. Potreba ni zadovoljena v vojnem stanju, v stanju hude finančne stiske, skratka, če živimo v nepredvidljivem okolju (npr. mladostnik nikoli ne ve, kakšna bo domača situacija, ko se bo vrnil domov).

Question 17

Potreba po ljubezni in pripadnosti

Answer 17

Potreba po ljubezni in pripadnosti je zadovoljena, če imamo občutek, da so nam ljudje, ki so za nas pomembni, naklonjeni, hkrati pa imamo tudi sami radi druge, torej v primeru zadovoljujočih medosebnih odnosov. Maslow je že v 70. letih ugotavljal, da večina psihičnih motenj ljudi izhaja iz frustriranosti (oviranosti) te potrebe: odtujenost, površinski odnosi, v sodobnem času digitalizacija odnosov …

Question 18

Potreba po spoštovanju

Answer 18

Potreba po spoštovanju pomeni potrebo po potrjevanju z dosežki, spoštovanju in samospoštovanju, uveljavljanju, statusu, ugledu v socialni skupini, npr. šoli, službi, v interesnih skupinah

Question 19

Kognitivne potrebe

Answer 19

Kognitivne potrebe so potrebe po znanju, raziskovanju, modrosti, razumevanju. Kadar se lotimo raziskovalne naloge zato, ker nas nekaj zares zanima, zadovoljujemo kognitivne potrebe, kadar pa jo pišemo samo zaradi dobre ocene ali zmage na tekmovanju, zadovoljujemo potrebo po uveljavljanju.

Question 20

Estetske potrebe

Answer 20

Estetske potrebe uresničujemo v umetniškem ustvarjanju in tudi v vsakdanjem življenju, npr. ko se skladno oblečemo ali uredimo svojo sobo tako, da odraža neko harmonijo, skladnost, estetiko.

Question 21

Potreba po samoaktualizaciji

Answer 21

Potreba po samouresničevanju ali samoaktualizaciji -po ukvarjanju s tistim, ob čemer čutimo notranje zadovoljstvo in imamo občutek, da uresničujemo svoje potenciale (»poslanstvo v življenju«) in osebnostno rastemo, npr. v nesebični pomoči drugim ali ustvarjanju na nekem področju.

Question 22

Kaj je namen hierarhičnosti potreb

Answer 22

Nižje potrebe v hierarhiji morajo biti vsaj do določene mere zadovoljene, preden lahko začutimo in zadovoljujemo potrebe na naslednji stopnji. Dokler niso zadovoljene fiziološke potrebe, ne čutimo nobene druge potrebe.

Question 23

Kaj so potrebe pomanjkanja

Answer 23

Potrebe do vključno spoštovanja je Maslow poimenoval potrebe pomanjkanja. Pri zadovoljevanju potreb pomanjkanja nas usmerja nezadovoljenost potrebe (primanjkljaj), npr. pomanjkanje hrane nas usmerja k temu, da bomo skušali najti hrano.

Question 24

Kaj so potrebe rasti

Answer 24

Višjih potreb pa ne zadovoljujemo zaradi pomanjkanja, pač pa smo usmerjeni v osebnostno rast in za njihovo zadovoljevanje ne potrebujemo drugih ljudi. Tudi potem, ko smo si npr. ogledali čudovito stavbo, ni naša želja po občudovanju arhitekture nič manjša. Prav nasprotno. Želimo si videti še več stavb, mogoče še lepših in zanimivejših, in arhitektura nas še bolj privlači.

Question 25

Kakšen je vpliv dednosti in okolja glede na potrebe

Answer 25

Vse potrebe v hierarhiji so vrojene, je pa vpliv dednosti najizrazitejši pri fizioloških potrebah in navzgor po hierarhiji upada. Tudi težnja k samouresničitvi je vrojena in končni cilj vsakega človeka. Kakor rastlina se bo tudi človek po genetskem programu polno »razcvetel«, če bo le imel ustrezno okolje, v katerem bo lahko zadovoljeval svoje potrebe. Torej ima okolje bolj pasivno vlogo – pomembno je le kot prizorišče« za osebnostno rast. Nudi naj ugodne pogoje za samouresničevanje, naj pa čim manj aktivno posega v sam razvoj (»model rastline«: kakor rastlina potrebuje vodo, zemljo, svetlobo, in če so ti pogoji izpolnjeni, se bo polno razcvetela).

Question 26

Izjeme hierarhičnosti potreb

Answer 26

Obstajajo tudi primeri vedenj, ki odstopajo od hierarhije potreb, kakor si jo je predstavljal Maslow. Nekatere profesionalne manekenke so se pripravljene odrekati hrani in stradati, da bi ohranile vitko postavo, ki je pogoj za uspeh v tem poklicu. Potrebo po spoštovanju dajo pred fiziološke potrebe.

Question 27

Kaj so vrednote

Answer 27

Vrednote so splošni motivacijski cilji, ki jih ocenjujemo kot dobre in vredne, da se zanje zavzemamo.

Question 28

Kako delimo vrednote in kaj so

Answer 28

Na univerzalne in družbene ter osebne. Univerzalne veljajo za vse (mir, svoboda, …) Družbene so skupne ljudem v določeni družbi. Osebne so odvisne od vsakega posameznika, ki se spreminjajo in razvijajo skozi življenje.

Question 29

Kako je Janez Musek razdelil vrednote?

Answer 29

Hedonske, potenčne, moralne in izpolnitvene

Question 30

Kaj so hedonske vrednote

Answer 30

V adolescenci so (pri večini ali pri povprečnem posamezniku) v ospredju hedonske vrednote. Povezane so s fiziološkimi potrebami in telesnim ugodjem. Mednje uvrščamo dobro hrano in pijačo, zabavo, druženje, telesne aktivnosti, počitek, spolnost, ugodje, varnost. (Hedonizem je filozofski nauk, da je uživanje najvišje dobro.) Če primerjamo s hierarhijo potreb po Maslowu, opazimo, da se te vrednote najbolj povezujejo s fiziološkimi potrebami.=UŽIVANJE

Question 31

Kaj so potenčne vrednote

Answer 31

povezane z dosežki in uveljavljanjem, kot so: poklicni in politični uspeh, status, ugled, moč, priznanje, korist, dobiček, denar, imetje. Sem sodijo statusne, ekonomske, materialistične, potrošniške vrednote. Te vrednote izhajajo iz potreb po ugledu in spoštovanju po Maslowu.

Question 32

Kaj so moralne vrednote

Answer 32

V to skupino uvrščamo moralno-etične vrednote (poštenost, pravica, pogum, blagost, radodarnost, delavnost, dobrota - izražajo jih moralne značajske lastnosti). Sem sodijo tudi demokratične vrednote (enakost, svoboda, strpnost, napredek), socialne vrednote (ljubezen do bližnjega, altruizem, skrb za druge, prijateljstvo, zbliževanje) in družinske vrednote (družinska sreča, dom, skrb za otroke). Te vrednote so najbolj povezane s potrebami po ljubezni in pripadnosti po Maslowu, saj jih vedno uresničujemo v odnosih z drugimi.

Question 33

Kaj so izpolnitvene vrednote

Answer 33

IZPOLNITVENE VREDNOTE
Na koncu razvoja osebnosti bi naj prevladale izpolnitvene vrednote (povezane s potrebami rasti po Maslowu). Mednje sodijo spoznavne vrednote (resnica, spoznanje, modrost, študij, raziskovanje), kulturne in estetske vrednote (kultura, umetnost, lepota, harmonija), verske (religiozno, transcendentno, sveto, božansko).