Motivacija Flashcards
Motivacija
Vsi procesi spodbujanja vzdrzevanja in usmerjanja telesnih in dusevnih dejavnostu da bi uresnicili cilj
Motivacija potiskanja
Potrebe nas zenejo v vedenje
Motivacija privlacnosti
Cilji, ideali, vrednote, zelje nas spodbujajo
Volja
Zavestno hotenje in voljna odlocitev da nekaj storimo-fiat dozivetje ali da necesa ne storimo-veto dozivetje
Nezavedna motivacja
Vemo kaj in kako nevemo zakaj hocemo
Notranja motivacija
Izhaja iz tebe, tvoje zelje in potrebe po necem
Zunanja motivacija
Delas stvar zaradi zunanjih nagrad
Potreba
Stanje neravkovesja organizma ki ga povzprca primankljaj ali presezek snovi v telesu
Moriv
Potreba usmrjena k dolocenemu cilju od katerega pricakujemo da bomo z njegovo uresnicitvijo zadovoljili potrebo
Cilj
Predmet ali situacija za katero pricakujemo da bo zadovoljila naso potrebo
Motivacijski krog
Potrebe
Signal
Konflikt
Vedenje
Ovira
Cilj
Psiholosko ali psihosocialno vedenje
Poruseno ravnovesje
Fizioloske potrebe
Prirojene
Zniverzalne
Potrebe po ohranitvni zivljenja, vrste
Psihosocialne potrebe
Izvirajo iz nepopolnega dusevnega ravnovesja
Povezane z zivkjenjem v skupini
Nekatere prirojene nekatere pridobljene
Hiarhija potreb kdo
Abraham maslow
Hiarhija potreb po vrati
Samoaktualizacija
Estetske potrebr
Kognitivne
Po spostovanju
Po ljubezni pripadonosti
Po varnosti
Fizioloske
Osnovne potrebe v hierarhiji
Pomembne za prezivetje
Dejavne tako dolgo dokler jih ne zadovoljimusmerhajo nas v vedenje
Imajo bioloski znacaj
Visje potrebe
Po osebnosti rasti
Ceprav jih zadovoljimo se vedno delujejo motivacijski
Manj potrrenujemo druge ljudi
Psiholoski znacaj
Znacilnosti hierarhije
Potrebe na nizji ravni morajo biti zadovoljene preden zacutimo potrebe na visji ravni
Potrebe na nizji ravni za prezivetje
Kdo se ne strinja z maslowom in kaj je dodal
William glasser
Po pripadnosti
Po moci
Po zaznavi
Po svobodi
Nacini zadovoljevanja potreb
Nagonsko
Sovializirano
Homoestaticno
Progresivno
Socializorano zadovoljevanje potreb
Pravila druzbe, nauceno zadovoljevanje
Homoestaticno zadovoljevanje
Mirno smo ko je cilj dosezen
Fizioloske
Progresivno zadovoljevanje
Ob dosezenem cilju se pojavi nova potreba na visji ravni
Telesni signal
Preko obcutkov, fizioloske potrebe
Custveni signal
Neprijetna custva, osihosocialne potrebe
Motiv
Doziveta potreba usmerjena k vilju od katerega pricakujemo da bomo z njegovo uresnicitbijo zadovoljili potrebo
Vedenje
Obmasanje s katerim zadovoljimo potrebo in dosezen vilj
Zdlja
Predstava o cilju
Frustracija
Dozivljanje oviranosti v motivacijski situaciji
Ovire
Objektivna ovira-tunanje okoliscine
Socialna-drugi ljudje
Subljektivna-izvira v nas
Odziv na drustraciji
Lahko oremagamo obiro-privlacnost cilja se poveca
Nemoremo premagati ovire-jeza na kviro
Custvena zrelist
Kako bomo odreagirali na oviro
Nazcena nemoc
Pojavlja se pri ljudeh ki so izpostavljeni neobvladljivik situacijam
S casoma upade
Trajna ozpistavljenost nemocu kronicno vodi v nauceno nemov
Prepricanje da vse vodi k neusmepu
Konflikz
Dozivljanje socasnega delovanja motivov, ki se izkljucujejjo
Kdo je izumil +++—-
Kurt Lewin
++
Med dvema pozitivnima ciljemauspeno resimo da se priblizamo enemu
- -
Izbiramo med dvema nezazelenima ciljema
Izberemo manjse zlo
+-
Cilj ki nas hrati privlaci in odbija
Stres
Vzorec fizioloskih, custvenih, spoznavnih in vedenjskih odgovorov organizma na drazljaje ki zmotijo notranje ravnotezje
Simotomi stresa telo
Potne.mrzle dlani
Pospesen utrip
Prebavne motnje
Tezave z dihanjem
Utrujenost
Napetost v misicah
Simotomi stresa vedenje
Pomanjkanje volje
Neorganiziranost
Tezave z soanjem
Brez apetita
Stresor
drazljaj ki povzroca stres
Sprozilci in vzdrzevalci stresa jaz
Pred javnim nastopanjem
zaskrbljenost za videz
Razocaranje
Zelja po uspehu
Sprozilci in vzdrzevalci stresa okoljs
Ustrahovanje
Preobremenjenost
Selitev
Nesreca
Lovitev starsev
Zmenek
Izpit
Eustres
Dober stres
Sposobnosti visje od zahtev
Distres
Skodljiv stres
Zahteve vecje od sposobnosti
Kratkotrajni stred
Prilagoditvena vloga
Povisana telesna dejavnost
Dolgotrajni stres
Model splosnega prilagoditvenega sindroma
Alarm
Zavemo se stresorja
Sok-krajsi upd delovanja
Protisok-delovati zacne simoaticno zivcevje
Odpor
Premagamo stresor-telo s pomocjo paraspaticnega sistema se vrne na normalno raven
Ne premagamo stresorja-organizem deluje se naprej z povecano zmogljivostjo
Uzrpanost znaki
Telesni-utrujenost, bolecine, padec odpirnosti
Dusevni-naprtost, razdrazljivost,dolgocasje
Vedenjski-nenadorovani odzivu, slabsi odnosi, droge
Osebnostna cvrstost
Koliko stresa lahko oseba prenese bre posledic
Vusoka osebnostna cvrstost
Spremembe del zivljenja, dobra angaziranost
Kaj vpkiva na osebnostni cvrstost
Osebnostne znacilnosti-custvena stabilnost,empatija,odprtost,zaupanje,znanje, spretnost v odnostih
Stopnja cvrstosti
-dodenost(obvutkjivost, agresivnost)
-okoljee(izkusnje)
Telesne posledice dusevnih obremenitev
Psihosimatske motnje
Fizioloske sprememe
Sladkorna infarkt astma alergije ED glavoboli
Psihosimatske motnje
Telesne bolezni in odpovedi ki jih povzrocajo neugodni osihocni dejavniki
Kaj lahko naredimo proti stresu
Avtogeni treningi(meditacija, dihanje)
Pocitek
Psrehod
Jasna meja z deom in prostim casom
Konatruktivno spoprijemanje z dusevnimi obremenitvami
Naonemo vse sile in s pivecano dejavnostjo lremagamo ovire
Drug cilj
Odlozimo na kasneje
Sublimacija-nesprejemljive motive zamenjamo
Nekonstruktivno spoprijemanje
Agresivno vedenje
Regresija-otrocje
Beg pred obiro
Prehitro vdanje
Utisevanje vustev
Obrambni mehanizmi
Sigmud freud
Sprozijo takrat ko je ogrozeno nase psihicno rabnovesje ali nasa samopodoba
Niso trajne resitve
Nezavedna raven
Obrambni mehanizmi nastej
Potlacitev ali represija
Zanikanje ali nehacija
Projekcija
Racionalizacija
Identifikaciha
Nadkompenzavija
Premescanje
Potlacitev ali regresija
Izrinemo iz zavestipovzroca fobije tesnobnost napade panike depresijo
Zanikanje ali negacij
Alkoholizem/odvisnost
Prva reakcija na veliko izgubi
Vedemo se kot da priblem ne obstaja
Projekcija
Lastne napake lripisemo drugim
Racuonalizacija
Namesto da bi navedlu pravi razlog lastnih pomankljivosti posicemo taksnega ki je videti bolj sorejemljivo
Identifikacijao
Prislastimo dobre lastnosti drugih
Kompenzacija
Ce smo nekje sibki se ooskusamo izkazati na drugih stvareh
Nadkompenzaciha
Ce smo nekje sibki trdno delamo da postanemo dobri
Premescanje
Custva namenjana nekomu izrazimo nekomu drugemu