MJP vaje, primeri Flashcards
Primer Lotus!
Francija in Turčija sta v tej zadevi sklenila sporazum in na Stalno Meddržavno sodišče leta 1927 naslovili vprašanje. ali je Turčija s tem, ko je vodila postopek zoper francoskega državljana - kapitana, kršila mednarodno pravo? Ta primer je namreč pomembnen tudi pri razlagi načela suverenosti držav, Sodišče pravi, da je je suverenot najvišja oblast na določenem ozemlju, država je zaradi svoje suverenosti neodvisna od oblasti drugih držav. Zaradi tega načela je sodišče izpeljalo pomembno načelo, danes načelo Lotus. Sodišče pravi, da v kolikor ne obstaja v mednarodnem pravu izrecna prepoved določenega ravnanja, je takšno ravnanje v skladu z mednarodnim pravom. To tudi pomeni, da če sodišče ne najde neke izrecne prepovedne norme, mu tudi ni potrebno iskati mednarodnopravne norme, ki bi določeno ravnanje izrecno dovoljevala državi. Ker torej takrat ni obstajala norma, ki bi Turčiji prepovedovala vodenje postopka zoper francoskega državljana, je ravnanje Turčija skladno z mednarodnim pravom.
Načelo Lotus je bilo uporabljeno tudi v primeru presoje deklaracije neodvisnosti Kosova.
Kaj je bilo poleg načela Lotus še pomembno v zadevi Lotus?
Sodišče se je opredelilo tudi do pristojnosti za vodenje kazenskega postopka v primeru, da je podan mednarodni element. Moramo vedeti, da leta 1927 ta načela niso še bila tako izoblikovana, kot so danes, in sodišče se je moralo opredeliti.
Teritorialno načelo: kjer je KD izvršeno, tista država ima pristojnost voditi kazenski postopek (to velja tudi za ladje!!) Izjeme so kakšne imunitete, v tem primeru je podana negativna procesna predpostavka in država ne more voditi kazenskega postopka pred nacionalnimi sodišči.
Načela, ko je podan mednarodni element: realno načelo: to so določena KD, ki ogrožajo sam obstoj države, gospodarstvo ipd. in ni mogoče pričakovati, da bodo KD tudi v drugih državah tako intenzivno preganjali.
Aktivno personalitetno načelo: zoper svojega državljana za dejanje, ki ga je iizvršil v tujini (pogoj dvojne kaznivosti). To načelo temelji na tem, da imajo države personalno suverenost nad svojimi državljani!
Pasivno personalitetno načelo: če je žrtev KD državljan te države, pogoj dvojne kaznivosti.
Univerzalno načelo: samo za določena huda KD, potreben je tudi pogoj dvojne kaznivosti, razen če gre za tako hudo kaznivo dejanje, da je kaznivo po samem mednarodnem pravu.
Zadeva Krfski kanal!
Albanija je bila odgovorna za eksplozijo ladje ZK. Države morajo namreč vedeti za aktivnosti, ki se dogajajo na njenem ozemlju in morajo tudi preprečiti, da bi s temi aktivnostmi nastala škoda drugim državam. Ker je vedela za položitev min in ker je s tem nastala škoda ZK, je Albanija odgovorna. To je tudi eno najpomembnejših načel sodobnega okoljskega prava!
ZK ni odgovorno za plutje ladje čez Krfski kanal, saj gre za mednarodno ožino in države imajo v primeru mednarodnih ožin pravico do neškodljivega prehoda!
ZK je odgovorna zaradi kršitve suverenosti Albanije s tem, ko je v Krfskem kanalu odstranjevala mine, s tem je posegla v teritorialno suverenost Albanije, države imajo v primeru mednarodnih ožin pravico samo do neškodljivega prehoda, ne smejo pa se ustavljati, odstranjevati min ipd. Prav tako je v tem primeru pomembno, da je ZK vplula v teritorialno morje Albanije z vojaško ladjo in VEDNO je potrebno imeti posebno dovoljenja za vplutje z vojaško ladjo, ker ta namreč predstavlja grožnjo uporabe sile.
Definiraj pravico do neškodljivega prehoda in režim tranzitnega prehoda.
Pravico do neškodljivega prehoda je definiralo že ICJ v zadevi Krfski kanal in pravi, da imajo plovila, vključno z vojaškimi plovili, pravico do neškodljivega prehoda ožine, pri tem pa se ne smejo ustavljati, ne smejo uperjati orožja ipd. Režim tranzitnega prehoda pa velja v ožinah, ki so v celoti ali deloma pod suverenostjo ene ali več obalnih držav in pomenijo pomembno plovno pot med enim delom odprtega morja ali IEC v drug del odprtega morja ali iec. Plovila in zrakoplovi imajo pri tem pravico do tranzita, ne smejo pa se tam zadrževati, razen v primerih skrajne sile. Pri tranzitnem prehodu je mogoč še prelet letal, ki pa pri neškodljivem prehodu ni mogoč, pa tudi podmornice morajo pri neškodljivem prehodu biti na površju, pri tranzitnem pa ne. Bistvo je v tem, da pri tranzitnem prehodu gre res za prehod v odprto morje, pri neškodljivem pa bolj za vplutje v pristanišče.
Projekt zapornic Gabčikovo-Nagymaroš! (sklicevanje na nujo, okoljevarstveni vidiki)
Madžarska pogodbe o izgradnji zapornic na reki Donavi ni izvajala, ker je prišlo na Madžarskem do protestov, zatrjevali so namreč, da projekt gradnje zapornic negativno vpliva na okolje. S tem je Madžarska kršila pogodbo, vendar je zatrjevala, da je ravnala v skladu z nujo in njeno ravnanje ni protipravno. Nuja je stanje, v katerem država ravna v nasprotjo s svojimi mednarodnopravnimi obveznostmi, da zavaruje svoj bistveni interes pred neposredno in hudo nevarnostjo (ne sme pa te povzročiti sama oz. se na nujo ne more sklicevati, če je tako določeno v pogodbi). ICJ pravi, da je varovanje okolja sicer res bistven interes države, vendar v konkretnem primeru ni bila podana huda in neposredna nevarnost, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji nuje in je ravnanje Madžarske protipravno.
Projekt zapornic Gabčikovo-Nagymaroš! (bistvena kršitev pogodbe)
Dunajska konvecija o pravu mednarodnih pogodb pravi, da je mogoče mednarodno pogodbo odpovedati: sporazumno, načine lahko določa sama mednarodna pogodba, zaradi spremenjenih okoliščin, zaradi naknadne nezmožnosti izpolnitve obveznosti pogodbe, zaradi bistvene kršitve pogodbe nasprotne stranke, oblikovanje nove kogentne norme.
Sodišče je v bistvu presojalo, ali je odpoved pogodbe s strani Madžarske pravno veljavna. In je ugotovilo, da ni prišlo do naknadne nezmožnosti izpolnitve (to je v primeru, ko bi se recimo reka posušila, izpolnitev obveznosti mora namreč postati nemogoča), bistveno spremenjenih okoliščin (ni prišlo do takih spremenjenih okoliščin, ki bi narekovale drugačne obveznosti oz. bi v času sklenitve pogodbe pomenile okoliščine, zaradi katerih stranki ne bi sklenili pogodbe), nastanek nove kogentne norme (ICJ pravi, da se je mednarodno okoljsko pravo sicer res razvilo, vendar ni privedlo do razvoja novih kogentnih norm) ali bistvene kršitve pogodbe s strani nasprotne stranke (pač saj Slovaška je res zgradila jez in kršila pogodbo in gre za bistveno kršitev, ampak, v času, ko je Madžarska podala odpoved, je Slovaška komaj planirala projekt, ni bil še zgrajen.) Zato ej Odpoved Madžarske pravno neveljavna.
Zadeva Obrata za proizvodnjo celuloze na reki Urugvaj!
Urugvaj je izdal gradbeno dovoljenje za izgradnjo obrata za proizvodnjo celuloze, pri tem pa ni obvestil Argentine ter jo povabil k sodelovanju v postopku presoje vplivov na okolje ter zaradi tega kršil pogodbo sklenjeno med njima o reki Urugvaj.
ICJ je najprej ločilo na procesne in materialne obveznosti držav, pravi da gre za ločene norme in s tem zavrnilo ugovor Argetnine, da imajo procesne kršitve posledico v kršitvi materialnih obveznosti.
ICJ je ugotovilo, da izhaja iz načela skrbnega ravnanja držav obveznost notificiranja druge države, če lahko dejavnost na njenem ozemlju privede do škode. To je že mednarodno običajno pravo (zadeva Krfski kanal).
Prav tako velja, da morajo države, če menijo, da bo določena aktivnost imela posledico na okolje, izvesti presojo vplivov na okolje. Argentina je sicer ugovarjala, da ta ocena ni bila dovolj dobro opravljena, vendar ICJ pravi, da na mednarodni ravni ne obstajajo pravila, ki bi določa vsebine PVO.
Opiši bistvene točke primera Mavrični bojevnik!
V konkretnem primeru je Francija kršili dogovor z Novo Zelandijo, ker je z otoka Hao v Pacifiku brez soglasja Nove Zelandije odpeljala najprej majorja in kasneje kapetanko, ki sta bila v Novi Zelandiji obsojena kaznivega dejanja. Po mediciaji sta sprejeli dogovor, da bosta 3 leta preživela na otoku Hao, Francoska Polinezija, odšla pa bosta lahko samo s soglasjem Nove Zelandije. Francija se je v obeh primerih sklicevala na stisko. Arbitražni tribunal je uporabil test stike: 1. država je kršila svojo mednarodnopravno obveznost, da bi zavarovala življenje posameznikov, ki so zaupani v varstvo; 2. po prenehanju stanja, ki narekuje takšno ravnanje države, mora država vzpostaviti prejšnje stanje, torej začeti znova izpolnjevati svoje obveznosti; 3. država si je v dobri veri trudila izpolnjevati mednarodnopravne obveznosti. V primeru majorja je bil prvi pogoj izpolnjen, vednar se ni kasneje vrnil nazaj na otok, torej drugi pogoj ni izpolnjen. Pri kapetanki pa tudi niso bili izpolnjeni vsi pogoji. Francija je tako ravnala protipravno.
Povzami bistvene točke Svetovalnega mnenja ICJ o zakonitosti uporabe in grožnje z jedrskim orožjem! pt. 1
ICJ je zakonitost uporabe in grožnje z jedrskim orožjem presojalo z vidika prava človekovih pravic, prava oboroženih spopadov, okoljskega prava in z vidika mednarodnih pogodb, ki urejajo uporabo jedrskega orožja.
Pravo ČP: jedrsko orožje bi namreč lahko kršilo pravico do življenja, ki je vsebovana v paktu o državljanskih in političnih pravicah, je pa res, da se v primeru oboroženega spopada, človekove pravice interpretirajo po POS, gre za lex specialis. To pomeni, da bo poseg v pravico do življenja v skladu z mednarodnim pravom, če se bo zgodil v primeru zakonite uporabe orožja (na bojišču).
Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida: ne prepoveduje uporabe jedrskega orožja, pač pa se osredotoča na sam genocid in ga opredeljuje kot specialen naklep za uboj določene etnične skupine.
Okoljsko pravo: ICJ pravi, da so države zavezane s tem, da na svojm ozemlju ne smejo ravnati tako, da bi s tem ravnanjem povzročale škodo drugi državi (Stockholmska deklaracija). Vseeno pa je to ne zavezuje v kolikor bi uporabila jedrsko orožje zato, da bi zavarovala svoj obstoj. (uporaba sile: v primeru samoobrambe in skladno z načelom nujnosti in proporcionalnosti).
Povzami bistvene točke Svetovalnega mnenja ICJ o zakonitosti uporabe in grožnje z jedrskim orožjem! pt. 2
Uporaba sile: dovoljena je samo v primeru avtorizacije s strani VS OZN (ampak ICJ pravi, da do tega ne bo prišlo) in če je država ogrožena, torej izvaja pravico do samoobrambe in v tem primeru mora upoštevati načeli nujnosti in proporcionalnosti. Če je torej v skladu s POS, je uporaba jedrskega orožja v tem primeru dovoljena.
Nekatere mednarodne pogodbe urejajo uporabo jedrskega orožja: prepovedano je nastavljanje jedrskega orožja v vesolje in na Antarktiko, prepovedano ga je nastavljati v območju Tihega oceana. Prav tako je 191 držav podpisnic Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ta pogodba deli države na jedrske in nejedrske države, slednje lahko jedrsko energijo uporabljajo v miroljubne namene, prav tako pa z obligacijo rezultata zavezuje države k popolni jedrski razorožitvi. Druga pogodba o prepovedi jedrskega orožja pa ne velja, ker ima premalo podpisnic.
Je prepoved uporabe jedrskega orožja običajno mednarodno pravo? Pogleda ICJ prakso držav in pravno zavest. Čeprav prakse držav ni že vsaj 50 let, pa ni izpolnjen pogoj pravne zavesti. Države še niso na taki stopnji, ko bi menile, da je uporaba jedrskega orožja v nasprotju s pravom. Na to kaže tudi dejstvo, da so bile resolucije GS o jedrskem orožju sprejete z glasovanjem , sprejete so bile z vzdržanimi in negativnimi glasovi.
POS: Načela, ki so se vzpostavila v pravu oboroženih spopadov: varovanje civilnega prebivalstva in objektov namenjenih civilnemu prebivalstvu, načelo ločevanja med borci in civilisti; prepoved povzročanja pretiranega trpljenja, Martensonova klavzula.
Bistveno Martensonova klavzula: civilno prebivalstvo in borci so zaščiteni z običaji vzpostavljenimi med civiliziranimi narodi, zakoni človeštva in zahteve javne vesti.
In čeprav je jedrsko orožje in uporaba v večini primerov v nasprotju s temi načeli (ki pa so že običajno mednarodno pravo), ICJ ne more popolnoma izključiti uporabe jedrskega orožja, saj pravi, da v skrajnih primerih, ko je ogrožen obstoj države in sta podani načeli nujnosti in proporcionalnosti, bi bila uporaba jedrskega orožja dovoljena.
Povzami Svetovalno mnenje ICJ o pravnih posledicah gradnje zidu na okupiranem palestinskem ozemlju!
ICJ je v konkretnem primeru presojalo, ali je pravno dopustno ravnanje gradnje zidu ter pravne posledice tega na okupiranem Palestinskem območju. S sporazumom o zeleni meji je bila določena meja med Izraelom in Palestino, poseben status pa so dodelili Jeruzalemu. Leta 1967 je Izrael okupiral palestinsko območje in začel graditi zid čez to zeleno mejo.
Z gradnjo zidu in preseljevanjem Izralcev na okupirano območje Izrael krši pravico do samoodločbe Palestincev in pravico do suverenosti (obe v obeh paktih, deklaraciji sedmih načel). Pravica do samoodločbe namreč učikuje erga omnes, ampak s preseljevanjem judovskega prebivalstva, ta pravica ni spoštovana.
POS: ICJ pravi, da se bo uporabilo Ženevsko pravo, da se to uporablja tudi v primeru okupacije ozemlja. Uporabi se tudi 4. Haaška konvencija, ki prepoveduje odvzem zasebne lastnine (je pa to že običajno mednarodno pravo).
Okupacija: Izrael je v konkretnme primeru okupator in okupator ima določene obveznosti: okupcija je dejanska oblast nad določenim ozemljem, si pa s tem nikakor država ne zagotovi suverenosti nad tem ozemljem. Obveznost okupatorja je predvsem v zagotavljanju reda in mir, prav tako mora pravo, ki velja na okupiranem območju v čim večji meri upoštevati, ter ima prepoved preseljevanja prebivalstva na okupirano ozemlje.
Kršitev prava človekovih pravic: Izrael je trdil, da v času oboroženega spopada ne velja pravo ČP, pa ICJ reče, da to ni res, pravo človekovih pravic soobstaja s pravom oboroženih spopadov, le da je POS lex specialih, se bo pravo ČP uporabljalo subsidiarno. Izrael tudi ni podal nobene izjave o razveljavitvi nekaterih človekovih pravic (pogoji: izredno stanje - mora biti razglašeno z uradnim naznanilom, spoštovanje načela nujnosti in proporcionalnosti; ne sme priti do diskriminacije). Pravo ČP se uporablja tudi na okupiranem ozemlju!!!
Izrael se je skliceval na nujo, torej da je tako ravnal zaradi zavarovaja bistvenega interesa pred hudo in neposredno nevarnostjo, ICJ pa pravi, da se na nujo ne more sklicevati, ker je tako stranje povzročil sam in prav tako gradnja zidu ni edini način, s kateri bi lahko zavaroval svoj interes.
Skladnost deklaracije neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom!
Sodišče je na začetku spremenilo vprašanje iz ali je enostranska deklaracija neodvisnosti Kosova skladna z MJP v ali enostranska deklaracija krši MJP. Ker če ICJ ne najde norme, ki bi jo taka deklaracija kršila, bo enostavno pomenilo, da je deklaracija skladna z MJP.
ICJ se je oprlo na načelo Lotus, torej če nekaj ni izrecno prepovedano državam v mednarodnem pravu, je skladno z mednarodnim pravom, pri tem pa ni potrebno poiskati norme, ki bi takšno ravnanje dovoljevala.
Glede prakse držav ICJ pravi, da neka praksa zagotovo obstaja (čas dekolonializacije), vendar ne obstaja pa neka praksa, na podlagi katere bi lahko rekli, da se je iziblikovalo pravilo, ki bi prepovedovalo podajanje enostranskih deklaracij o neodvisnosti. Na koncu zaključi, da ta enostranska deklaracija ne krši nobenega pravila MJP in je zato skladna z MJP. Ni pa se opredelilo do moderne pravice do samoodločbe (da ne gre za dekolonizacijo).
Pravica do samoodločbe: vsebujeta jo oba pakta, gre torej za običajno mednarodno pravo ter da gre za kolektivno pravico, ne individualno, uresničuje jo lahko samo narod (to pa ni manjšina!). Pravica do samoodločbe ne pomeni nujno pravice do lastne države, ampak lahko pomeni pravico naroda, da se odloči, v kakšnem razmerju bo do druge države, lahko se združi, ima kakšno avtonomijo ali pa ustanovi lastno državo.
Pravica do samoodločbe se deli na notranjo in zunanjo. Notranja pomeni neko razmerje z narodom druge države, torej da ima znotraj države pravico sodelovati politično, ekonomsko in zagovarjati lastne interese, da se lahko uredi znotraj države ta poseben status. Ta status je urejen z ustavo države. Zunanja samoodločba pa je lahko ali lastna država, ali unija med dvema državama, posebna avtonomija ali status. Torej bolj, kako bosta naroda bila vidna navzven. Pomembno je tudi, da se zunanja samoodločba uvevljavi v primeru, ko notranja ni spoštovana in lahko narod uveljavi izredno odcepitev.
Kaj je izredna odcepitev?
Najprej je treba poudariti, da gre v tem primeru za teoretični koncept, ki še ni doživel praktičnega udejanjanja. Gre za poseg v ozemeljsko celovitost države zaradi uvevljanja pravice do samoodloče. Pri tem morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji: 1. obstoj naroda (to pomeni, da ne gre za manjšino, mora iti za narod, ki živi v eni državi, mora imeti skupne objektivne značilnosti, kot so jezik, zgodovina, kraj, vera), 2. narodu je onemogočeno uveljavljanje notranje pravice do samoodločbe - poudarek je na onemogočeno (torej npr. pogleda se kako so njegove pravice urejene v ustavi, kako se uresničujejo itd.), in 3. v državi veljajo izredne razmere, narod je zatiran, ogrožen je njegov obstoj, prihaja do najhuših kršitev človekovih pravic.
Uporaba konvencije o kaznovanju in preprečevanju zločina genocida, BiH proti Srbiji! (meritorno odločanje)
BiH je tožila Srbijo pred meddržavnim sodiščem in jo obtožila kršitve obveznosti iz omenjene konvencije. Po tej konvenciji imajo države obveznost: preprečiti genocid, kaznovati storilce in prepoved izvršitve genocida. Pristojnost sodišča: po kompromisorni klavzuli*. Problem te konvencije je v tem, da daje sodišču ozko stvarno polje pristojnosti, pristojno je samo za presojo, ali je država kriva za izvršitev genocida, preprečitev tega ali kaznovanje storilcev. Za genocid morata obstajati dva pogoja: etnična skupina ter specialni obarvani naklep. Etnična skupina je obstajala (genocid v Srebrenici, kamor se je zateklo muslimansko prebivalstvo, ker je območje GS razglasila za varno, pobijanje samo moškega prebivalstva). Slednje kaže tudi na ta specialni naklep Republike Srpske (paravojaška enota). Nato pa je ICJ presojalo, ali je za genocid odgovorna tudi Srbija. Po ARSIWA (dokument vsebuje določbe, ki so prešle v običajno mednarodno pravo) velja, da mora država kršiti mednarodnopravne obveznosti (do genocida je prišlo), pri tem pa mora biti to ravnanje pripisljivo državi. Sodišče je v tem primeru uporabilo standard učinkovitega nadzora iz Nik v. ZDA in pravi, da paravojaška enota ni delovala po navodilih in usmeritvah Srbija, tega učinkovitega nadzora Srbija ni imela, državi sta sicer povezani, Srbija jo je tudi financirala, vendar ni podan ta učinkovit nadzor. Je pa Srbija vseeno odgoovrna za kršitev konvencije, ker genocida ni SKUŠALA prprečiti (sodišče pravi, da gre za obligacijsko prizadevanja, država si mora prizadevati preprečiti genocid, Srbija pa ni storila nič v tej smeri) ter ker ni sodelovala z MKS je odgovorna tudi za kršitev kaznovanja storilcev.
Primer Tožilec proti Duško Tadić, ključni poudarki!
V tem primeru se je MKSJ ukvarjalo s pristojnostjo, torej s svojo pristojnostjo, ker je obramba zatrjevala, da VS OZN kot politični organ nima pristojnosti ustanoviti sodnega organa. MKSJ je ugovor zavrnilo in pravi, da ima VS OZN na podlagi 7. poglavja, ko deluje na področju ohranjanja miru in varnosti več možnosti, med njimi tudi ukrepe brez uporabe sile. V okviru tega poglavja VS deluje vedno, ko meni, da je ogrožen globalni mir in varnost, pri čemer pa ima diskrecijo, gre lahko za mednaordne oborožene spopade, državljanske vojne in hude kršitve človekovih pravic. In na podlagi tega lahko VS OZN sprejme ukrepe, za katere meni, da bodo vzpostavili globalni mir in varnost, je pa katalog možnosti napisan eksemplifikativno, torej ni zaključen krog možnosti, kar pomeni, da lahko ustanovi tudi mednarodni sodni tribunal.
Standard splošnega nadzora: ta standard je sodišče uporabilo, ko je presojalo ali je šlo za nemednarodni ali mednarodni oborožen spopad, ključna razlika je namreč v tem, da v primeru NMOS veliko manj pravnih norm, ki zvaezujejo vojaške in paravojaške enote kot v MOS. In za presojo, ali je Tadić izvršil kršitve POS in humanitarnega prava (hude kršitve ženevskih konvenvij, kršitve običajev in zakonov v vojni ter hudodelstva zoper človečnost - še genocid, ampak on ni bi obtožen tega), je moralo sodišče najprej ugotoviti, kakšne narave oborožen spopad je bil. Ker je ugotovilo, da je bil podan splošen nadzor Srbije nad paravojaško enoto Republike Srpske, torej dovolj je da država financira to paravojaško skupino, da ji pomaga, postavljene imajo skupne cilje, posebna povezava med tema državama, je pa vseeno nižji standard kot standard učinkovitega nadzora. Ker je bil standard podan, je šlo za MOS.
