Mikroekonomija Flashcards
Naštej metode preučevanja
- metoda ABSTRAKCIJE: raziskovalec se osredotoči na pomembna dejstva, druga dejstva, ki so nebistvena začasno ne upošteva
- INDUKTIVNA METODA: napoved podana na podlagi individualnih opazovanj. Gre is posameznega proti splošnemu.
3.DEDUKTIVNA METODA: podana napovedi na podlagi splošnih trditev. Gre iz splošnega proti posameznem.
4.POZITIVNI PRISTOP: temelji na splošno znanih dejstvih, ki so podkrepljeni s statističnimi podatki. Ne daja vrednostnih sodb.
5.NORMATIVNI PRISTOP: skuša pomagati posamezni enoti postati bolj učinkovit. “BI”
Kaj je mikroekonomija
Proučuje obnašanje posameznih potrošnikov, podjetij, trgov in panog v gospodarstvu.
Naštej proizvodne dejavnike
- Glede na vlogo: delo, delovna sila, predmeti dela
2.Glede na dohodek: delo, kapital, zemlja
Naštej dobrine
- Proste dobrine: jih je več kot je potreb (voda, elektrika)
- Relativno proste dobrine: jih je manj kot je potreb, zato imajo ceno in je z njimi potrebno gospodariti.
Transformacijska krivulja
- Prikazuje ekonomski problem družbe
- Je KONKAVNA ker imata dobrini drugačne proizvodne dejavnike in jih ne moremo enako učinkovito uporabiti pri proizvodnji
- Je PADAJOČA ker se moramo za proizvodnjo ene enote prve dobrine več, odpovedati enotam druge dobrine
4.nastajajo OPORTUNITETNI STROŠKI - Če družba napreduje se krivulja pomakne desno navzdol
Premica cene
- Je premica
2.je PADAJOČA, ker se moramo odpovedati ene enote dobrine, če zelimo drugo dobrini povečati za eno enoto - Oportunitetni stroški so ves čas enaki
Indiferenčna krivulja
- Prikazuje kakšno koristnost prinaša potrošniku kombinacija teh dveh dobrin
- Višje kot je krivulja ležeča, večja je korist
Kaj so oportunitetni stroški
To je izguba koristi, ki doleti potrošnika, ki bi jo lahko užival, če mu izbira ne bi bila dana
Kdaj potrošnik doseže svoj optimum
Pod dvemi pogoji:
1. Ko porabi ves dohodek-torej leži na premici cene
2.ko mu dobrina prinese največjo korist-ko leži na indiferenčni krivulji
Na grafu optimum doseze v tocki, kjer se indiferencna krivulja stika s premico cene
Naštej dejavnike tržne strukture
1.število kupcev in prodajalcev
2.mobilnost proizvidnjh dejavnikov
3.diferenciacija proizvodov
Naštej dejavnike modela popolne konkurence
1.proizvodi so homogeni
2.veliko kupcev in prodajalcev
3.popolna mobilnost proizvodnih dejavnikov
Naštej dejavnike povpraševanja
1.cena blaga
2. Cena substitutov ali komplementarnih dobrin
3.preference
4. dohodek
Kdaj se poveča povpraševanje
- Če se zniža cena blaga
2.če se zvisa cena substituta
3.ce se zvisa dohodek potrosnika
4.ce se zvisajo preference
Kaj je tržno ravnovesje
To je stanje, kjer je obseg ponudbe enak obsegu povprasevanja
Spremembe povpraševanja
- Sprememba OBSEGA POVPRAŠEVANJA: ko se spremeni CENA—> premikamo se po krivulji
- Spremeba POVORAŠEVANJA: ko se spremeniji preference—>premakne se krivulja
Naštej dejavnike ponudbe
1.stroški
2.cena določene dobrine
3.pokvarljivost blaga
4.potreba po individualnih sredstvih
Kdaj se poveča ponudba
1.ko se znizano stroski
2.ko se zvisajo potrebe po likvidnih sredstvih
3.ko se zviša pokvarljivost blaga
Kaj je elastičnost povpraševanja in katere vrste poznamo
Elasticnost povorasevanja je mera, s katero dolocamo za koliko se je spremenil obseg poprasevanja ce so se spremenili trzni pogoji.
Poznamo: cenovno, križno in dohodkovno elasticnost
Dohodkovna elasticnost
Pove kako se spremeni povprasevanje, ce se spremeni potrosnikov dohodek (za 1%)
-če je k<0 je to inferiofno blago
-če je k<1 ne to nujna dobrina
-če je k>1 je luksuzna dobrina
Formula dohodkovne elasticnosti
(Q2-Q1) (M1+M2)
EM= ———— * ————
(M2-M1) (Q1+Q2)
Cenovna elasticnost
Pove za koliko se je spremenil obseg povprasevanja, ce se je spremenila cena blaga (za 1%)
Vedno NEGATIVNA
- če je k>1je luksuzna dobrina
-če je k<1 je nujna dobrina
Formula cenovne elasticnosti
(Q2-Q1) (P1+P2)
EP= ———— * ————
(P2-P1) (Q1+Q2)
Križna elastičnost
Pomaga nam ugotovljati v kakšnem medsebojnem odnosu so si dobrine-če gre za substitute ali komplementarne dobrine.
-če je k>0 je substitut
-če je k<0 je komplementarna dobrina
Enačba križne elastičnosti
(Q2A-Q1A) (P1B+P2B)
EAB= —————-*—————
(P2B-P1B) (Q1A+Q2A)
Vrste povpraševanja glede na koeficient
Ep=0 Popolnoma neelasticno
0<Ep<1 Neelasticno
Ep=1 Usklajeno elasticno
1<Ep<♾️ Elasticno
Еp=♾️ Popolnoma elasticno
Kaj je inferiorno blago
To je blago, ki z višanjem potrošnikivega dohodka doživljajo vpad povprasevanja
Ravnotežje popolnega konkurenta-naštej obdobja
1.zelo kratko obdobje: samo fiksni stroski
2.kratko obdobje: fiksni in variabilno stroski
3.dolgo obdobje: samo variabilni stroski
Fiksni stroški
So stroški, ki nastanejo zaradi porabe fiksnih produkcijskih faktorjev in jiso odvisni od obsega proizvodnje. Nastajajo vedni v enaki višini, (tudi ce ni vec proizvodnje)
Npr. Najemnina,voda
Variabilni stroški
So stroski porabe variabilnih proizvodnih faktorjev. Spreminjajo se z obsegom proizvodnje.
Npr. Place, materialni stroski
Celotni stroski
Variabilni+fiksni stroski
Povprečni stroški
Imajo bistveno vlogo pri dolocanju obsega produkcije.
Poznamo: povprecne stroske (AC)
Povprecne fiksne stroske AFC
povprecne variabilne stroske AVC
Mejni stroški
So stroki ki nastajajo zaradi proizvodnje dodatne enote
Prihranki obsega
Prihranki obsega se pojavijo na padajocem delu krivulje dolgorocnih povprecnih stroskov. Vecji kot je interval padanja na tej krivulji, vec bo prihrankov obsega. Delijo se na tri:
1.TEHNOLOŠKI PRIHRANKI: so “pravi” prihranki, ker upravicujejo obstoj velikih proizvodnih enot
2. VODSTVENI PRIHRANKI: zaradi velikega obsega prouzvodnje je nekatera dela lazje usklajevati in porazdeliti, tako se tudi stroski upravljanja in vodenja porazdelijo na vecje stevilo proizvodov
3.DENARNI PRIHRANKI: to niso “pravi” prihranki. Ce podjetnik doseze nizje cene od trznih pri nabavi produkcijskih faktorjev ali druge ugodnejse pogoje za svoje poslovanje zaradi velike pogajalske moci v odnosu z dobaviteljem
Kaj je monopol
Trzna struktura, kjer je prodajalec en sam in prodaja svoj produkt kupcem. Njegov proizvod nima susbstitutov. Sam odloca o ceni proizvoda in ker je en sam, je krivulja povprasevanja ubistvu krivulja povprecnih prihodkov
Naštej vzroke za nastanek monopola
1.patenti
2.izkljucni nadzor podjetja nad uporabo kljucnih prodajnih faktorjev
3. Prihranki obsega
4. Drzavne licence in dovoljenja za poslovanje v panogi
Kaj je alokacijska neučinkovitost
To je neucinkovitost, ki se pojavi kadar je monopolna ceva visja od mejnih stroskov
Kaj je mrtva izguba
Izguba zaradi alokacijske neucinkovitosti
Kdaj monopolist doseze svoj optimum
Kadar so mejni stroski enaki mejnemu prihodku
Kaj je oligopol
Trzna struktura kjer majhno stevilo velikih podjetij prodaja proizvide mnozici (npr. Mobilni operaterji)
Naštej modele oligopola in po čem se med seboj razlikujejo
1.Cournotov model
2.stackelbergov model
3.bertrandov model
Med seboj se razlikujejo po uporabljenih predpostavkah o obnasanju oligopolistov
Kaj je lomljena krivulja povpraševanja
Prikazuje pricakovanja oligopolista o reakcijah ostalih oligopolistov v panogi na njegove spremembe cene
Kako lahko analiziramo oligopol
Z modeli oligopola
Z lomljeno krivuljo povprasevanja
S teorijo iger
Kaj je teorija iger
Analizira stratesko obnasanje oligopolistov zaradi medsebojne konkurence
Razloži razlike med oligopolom, monopolom in popolno konkurenco
- TRZNA MOC PONUDNIKOV: Oligopol in monopol imata trzno moc ponudnikov, popolna konkurenca ne
2.STRATESKO ODLOCANJE: ima ga samo oligopol
3.VSTOP NA TRG JE PROST: ima ga popolna konkurenca in vcasih tudi oligopol, monopol nikoli
4.TRZNA MOC KUPCEV: je ni nikjer
