Matematika Flashcards

1
Q

Induktivno

A

Od posameznega k splošnemu.
Induktivni pristop pomeni, da učenci sami odkrivajo pravila na podlagi konkretnih primerov in vzorcev.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Deduktivno

A

Od splošnega k posameznemu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Učna diferenciacija

A

je pretežno organizacijski ukrep, s katerim demokratično usmerjamo
učence po njihovih določenih razlikah v (občasne ali stalne homogene in heterogene)
učne skupine, da bi tako šola z bolj prilagojenimi učnimi cilji, vsebinami in didaktično-metodičnim stilom dela bolje uresničevala socialne in individualne vzgojno izobraževalne namene.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Učna individualizacija

A

je didaktično načelo, ki zahteva od šole in učitelja, da odkrivata, spoštujeta in razvijata individualne razlike med učenci, da skušata sicer skupno poučevanje in učenje čimbolj individualizirati in personificirati, se pravi prilagoditi individualnim vzgojnim in učnim posebnostim, potrebam, željam in nagnjenjem posameznega učenca ter mu omogočiti kar se da samostojno učno delo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je skrito vprašanje?

A

To je vprašanje, ki se pojavlja v večstopenjskih nalogah, kjer zahteva rešitev prvega problema - to je skrito vprašanje, ki ga morajo učenci rešiti, če želijo rešiti drugi del problema.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj so probBL ali PBL

A

problem based vs project based

ProbBL vsebuje „umetne“ probleme, ki so rešljivi znotraj učilnice.
ProjBL stoji na realističnih problemih, kjer so nujni zunanji deležniki.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Strategije za reševanje besedilih nalog

A

Razmišljaj o tem, kakšen bi lahko bil odgovor preden ga izračunaš
Rešuj lažji problem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kako rešujemo besedilno nalogo »po korakih?

A

Jo dobro preberemo
Ugotovimo kaj pove
Ugotovimo kaj sprašuje
Razmišljam, sklepam načrtujem
Zapišem in računam račune
Zapišem odgovor

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj prištevamo k besedilnim nalogam iz osnovnošolske
matematike?

A

Naloge, za katere smo včasih uporabljali izraz uporabne.
Besedilne naloge, ki obravnavajo odnose med števili in vključujejo matematične pojme.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj je besedilna naloga?

A

je v obliki besedila povedana zveza med številskimi podatki, ki so vzeti iz vsakdanjega
življenja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Sestavljanje pisnega preizkusa znanja
Določitev zahtev preizkusa: 2 parametra

A

Področja spremljanja
Standardi znanja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

x

A

x

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Pisno preverjanje

Pozorni smo na 3 elemente:

A
  1. Učni cilji
  2. Področje spremljanja
  3. Standardi znanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Formativno spremljanje znanja FS: proces stalnega spremljanja, opazovanja in vrednotenja, ki ga izvajamo z namenom prilagajanja poučevanja in dajanja povratne informacije učencem.

A

Pet elementov FS
* Predznanje.
* Postavljanje ciljev (nameni učenja) in kriterijev uspešnosti.
* Dejavnosti in dokazila.
* Samovrednotenje.
* Povratna informacija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Načini preverjanja in ocenjevanja

A

Ustno, pisno, avtentično (portfolio, dnevnik…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Brunerjeva klasifikacija reprezentacij

A

Enaktivna, ikonična, simbolna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Enaktivna reprezentacija

A

(poenostavljeno KONKRETNI NIVO)
Je reprezentacija preteklega dogodka z namišljenimi ali dejanskimi motoričnimi odzivi.
Karakterizira jo senzomotoričen odgovor. Ni značilna le za otroke.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Ikonična reprezentacija

A

Pomaga nam izbrati pomembne informacije, jih organizirati in spremeniti v nekaj novega.
Znanje se shranjuje v obliki vizualnih slik.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Simbolna reprezentacija

A

(poenostavljeno SIMBOLNI NIVO)
Se nanaša na reprezentacijo (izpeljanih pojmov) v simbolnem svetu.
Znanje se shranjuje primarno kot besede, matematični ali drugi simboli.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Osnovna tipa matematičnega znanja

A

Konceptualno in proceduralno znanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Konceptualno znanje

A

logične relacije, ki obstajajo v mišljenju kot del omrežja idej (kognitivne sheme).
Npr: sedem, pravokotnik, enice/desetice/stotice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Proceduralno znanje

A

a) poznavanje pravil in postopkov, ki jih uporabljamo za izvedbo rutinskih matematičnih postopkov
b) simbolizem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

KAJ JE RAZUMEVANJE

A

Razumevanje je mera za kvaliteto in kvantiteto povezav, ki jih ima ideja z že
obstoječimi idejami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Dienes – ova načela

A

Dienesovo načelo zaznavne spremenljivosti pravi, da isti matematični koncept lahko predstavimo na različne načine, kar učencem pomaga pri globljem razumevanju.

Naloge lahko razvrščamo po:
Strukturni podobnosti – matematično enake naloge, a v različnih oblikah (npr. 4 × 5 ali štiri skupine po pet).
Perceptualni podobnosti – naloge se zdijo podobne po vsebini, a imajo različno matematično rešitev (npr. deljenje teže rib ali števila rib).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Želena strategija (potek) pri postavljanju vprašanj:
1) Vprašanje 2) Premor 3) Poziv učenca 4) Premor 5) Učenčev odgovor 6) Povratna informacija
26
Konvergentna in divergentna vprašanja
So vprašanja višje kognitivne ravni: Konvergentna vprašanja imajo en sam pravilen odgovor. Namenjena so preverjanju znanja, spodbujajo logično razmišljanje in priklic podatkov. Primer: Koliko je 7 × 8? Divergentna vprašanja imajo več možnih odgovorov in spodbujajo ustvarjalno ter kritično razmišljanje. Primer: Na katere različne načine lahko dobiš rezultat 56 z množenjem?
27
Fluentnost
(sposobnost, da samostojno poišče več možnosti pravilnih rešitev) Na mizi imaš več krožcev. Z njimi lahko na različne načine oblikuješ manjše skupine. Na primer tako:    3 1 1 Pokaže učitelj.
28
Fleksibilnost
Fleksibilnost (nekonvencionalen, nekonformističen in bolj elastičen pristop k reševanju problemov)
29
matematična pismenost
Sposobnost posameznika, da učinkovito prepozna, razume, oblikuje in uporablja matematično komponento v vsakdanih situacijah zato, da sprejema odločitve o življenju, delu in družbi.
30
Cuisenairove paličice
Kvadri z enakimi osnovnimi ploskvami cm x cm in različnimi višinami. Vsi kvadri določene višine imajo enako barvo in predstavljajo določeno število
31
Geoplošča
Je podlaga z žebljički, na katere pripenjamo elastike in ponazorimo geometrijske elemente.
32
Dienesove kocke
so komplet kock, kjer je glavni namen razvijanje mestnovrednostnega koncepta, lažje se ponazarjajo velika števila
33
Pozicijsko računalo
mehansko računalo iz lesenega okvirja s kroglicami nanizanimi na žice v več vrstah
34
Tangram
Tangram je igra sestavljanka, ki vsebuje sedem delov, ki so pravzaprav osnovni geometrijski liki. Z njimi sestavljamo različne figure, pri čemer moramo uporabiti vseh sedem kosov, ki se ne smejo prekrivati.
35
Frayev model
Misleni vzorec: slika, primer, značilnosti in protiprimeri
36
d-učbeniki
vsebina enaka tiskani verziji, besedilo + slike, omogoča dodajanje zaznamkov, uporablja medij, kjer se prikazuje
37
r-učbeniki
d-učbeniki + dodani video in zvočni posnetki, dodana interaktivna vprašanja
38
i-učbeniki
d-učbeniki+r-učbeniki in vsebina prilagojena interakciji človek in računalnik, interaktivni el, preverjanja znanja, shranjevanje odgovorov, izkorišča medijee, kjer se pojavlja
39
obrnjena učilnica
Obrnjena učilnica (flipped classroom) je metoda poučevanja, kjer učenci novo snov spoznajo doma (preko videoposnetkov, gradiv ali interaktivnih vsebin), v šoli pa čas namenijo razpravam, vajam in reševanju problemov z učiteljevo podporo. Tako se učni proces osredotoča na aktivno učenje in sodelovanje. (+) bolj avtonomno učenje (+) bolj učinkovita kot tradicionalno poučevanje, vendar le za srednješolce in STEM (+) majhna, a pozitivna povezava z dosežki (-) Velika delovna obremenitev učiteljev (-) Znižana aktivnost učencev (-) Sprejemanje tehnologije s strani učiteljev
40
Izštevanke
En kovač konja kuje, Ena žaba je umrla (otrok napoveduje želeno število in napoved preveri s preštevanjem
41
Pravljice
Pod medvedovim dežnikom - koliko je živali pod dežnikom? 5. Mojca Pokraculja - 6 Motovilka - dolžina Žabji kralj - geometrijska telesa - krogla Repa velikanka - vrstilni in glavni števniki - 4., po vrsti sta prišla 2
42
Pesmi
3 luže Moj klobuk Račke na potepu
42
Bansi
Če pojemo o 4ih medvedkih, naredimo 4 gibe. To so gibalne igre s petjem.
42
Kakovostna literatura
Prisotnost matematičnega pojma Pravljica: Mojca Pokrajculja Matematični pojem: razvoj koncepta števila (štetje živali v piskrčku). Ustrezna predstavitev pojma (reprezentacija) Pravljica: Žabji kralj in zvesti Henrik Opis: Pravljica mora jasno prikazati matematični pojem z ustrezno vizualno, besedno ali simbolno predstavitvijo. Spodbujanje razumevanja Pravljica: Sneguljčica Opis: Razumevanje pomeni, da otrok zna vzpostaviti povezave med različnimi informacijami in jih smiselno uporabiti. Stopnja abstraktnosti Pravljica: Zvezdica Zaspanka Opis: Abstrakcija pomeni postopno oddaljevanje od konkretnih primerov, kjer nepomembne značilnosti niso več bistvene.
43
Igra - Požeruh
Gre za igro, ki jo igrata dva igralca. Najprej izbereta tistega, ki začne na smiseln. Ko je igralec na potezi, lahko vzame enega ali dva bonbona, ki sta pred njim. Zmaga tisti, ki pobere zadnji bonbon.
43
Problemsko učenje
1. Razvojno usmerjeno poučevanje 2. Na učitelja/učenca osredinjen pouk-primer matematika 3. Poučevanje skozi reševanje problemov
44
Razvojno usmerjeno poučevanje- strategije
1. Ustvarjanje matematičnega okolja "Rada bi nekaj dodala k temu kar je povedal Peter. 2.Zastavljanje matematičnih nalog, ki so vredne truda. 3. Uporaba sodelovalnega učenja. Npr. Snežena kepa Kateri ulomek je predstavljen na prvi sliki? 4. Uporaba modelov in kalkulatorjev kot kognitivnih orodij. 5.Vztrajanje pri utemeljevanju odgovorov. Zakaj misliš tako? Pojasni mi... 6.Aktivno poslušanje 7. Vzpodbujanje razprave in zapisovanja idej.
45
Problem - opredelitev
Je naloga ali aktivnost za katero učenci nimajo prepisanih ali že memoriziranih pravil ali metod, prav tako učenci ne predpostavljajo neke specifične "pravilne" metode reševanja.
46
4-fazni pristop (Polya)
1. Razumeti 2. Načrtovati 3. Reševati 4. preverjati
47
Kaj jim lahko povem? Jim sploh lahko kaj povem?
1. Matematične dogovore simbolizem, terminologija (npr. desetice, števec, petkotnik ipd.) 2. Povzetek, jasnejše oblikovanje njihovih idej. 3. Alternativne metode (previdno, da ne dobijo občutka, da so njihove metode slabše)
48
Numicon
Numicon je številski didaktični sistem. Namenjen je za učenje temeljnih številskih konceptov, osnovnih računskih operacij, delo z vzorci. Tudi učne težave pri matematiki z Numiconom lažje obvladamo.
49
Klasifikacija
Klasifikacija v matematiki pomeni razvrščanje objektov, števil ali konceptov v skupine glede na skupne lastnosti. Gre za eno od temeljnih kognitivnih sposobnosti, ki omogoča organiziranje podatkov in prepoznavanje vzorcev.
50
Seriacija
Seriacija v matematiki pomeni urejanje elementov glede na določeno lastnost, kot so velikost, dolžina, količina ali vrednost. Gre za razvrščanje objektov v naraščajočem ali padajočem vrstnem redu.
51
Kaj je razlika med negrupiranimi in grupiranimi proporcionalnimi modeli?
Pri negrupuranih ni fiksne desetice ali stotice. Lahko jo razstavimo na enice in sestavimo nazaj.
52
Zakon o zamenjavi/komutativnost
5+4=4+5. Z besedami: Zakon o zamenjavi pravi, da lahko pri množenju ali seštevanju zamenjamo vrstni red členov, ne da bi se rezultat spremenil
53
Zakon o združevanju/asociativnost
(a+b)+c=a+(b+c) Zakon o združevanju (asociativni zakon) pomeni, da lahko pri seštevanju ali množenju števila združujemo v poljubnem vrstnem redu, ne da bi se rezultat spremenil. 3. razred
54
zakon o razčlenjevanju/distributivnost
a⋅(b+c)=a⋅b+a⋅c Zakon o distributivnosti pravi, da lahko množenje razdelimo na seštevanje ali odštevanje posameznih delov.
55
Relacije med števili so lahko
prostorske, ena več ena manj, mejnika 5 in 10 in relacija del-del celota
56
Subitizacija
prostorske relacije
57
Hišice (ena več ena manj)
Imamo 3 hišice. V najmanjši živi najmanj ljudi, v največji pa največ. ena kocka predstavlja eno osebo.
58
Vojna (primerjanje št po velikosti)več manj
Dvojice, vsak otrok dobi en set kartic s pikami, ki jih zloži v kupček. Večja kartica pobere. Zmaga tisti, ki mu jih ne zmanjka.
59
Kača 10ka/5ka (mejnika 5 in 10)
Zamaški dveh barv, kača ima števila ponazorjena s pomočjo 10 okvirja. Otrok izbere 2 polji, ki skupaj tvorita 10. Zmaga tisti, ki ima nakoncu najdaljšo neprekinjeno verigo.
60
Cvetlične domine (del del celota)
Vsak dobo svojo rožico in na vsak cvetni list položi eno domino. Igralca mečeta kocko in ko vrze enako število pik kot je na kateri domini jo lahko vzame. zmaga tisti, ki ima prazno podlago.
61
Parkirajmo domine (del del celota)
Domine razporedimo po mizi. otrok odkrije eno, prepozna njeno število pik in jo parkira. zmaga tisti, ki ima vsa mesta zasedena.
62
Miška išče sir
2 ali 3 otroci. Na podlogo položi tako dolgo cuisenairovo paličico, kolikor je pikic na kocki. Zmaga tisti, ki je prvi na cilju
63
Vsiljivec (prostorska relacija)
Učencem podamo nekaj primerov, vsi razen enega predstavljajo enako število. Najdi vsiljivca.