Magnetni diski Flashcards

1
Q

Trajno shranjevanje podatkov (vrste)

A
Magnetno:
 -magnetni disk
 -diskete
 -magnetni trak
Optično:
 -CD, DVD
Gruge metode:
  -Magnetno-optični princip
  -polprevodniški princip(predvsem RAM)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Trajno shranjevanje podatkov (preteklost, prihodnost)

A
Preteklost:
- papirnati trak in luknjane kartice
- magnetni boben
Prihodnost:
- PRAM - (fazna sprememba)
- MRAM - magnetno uporovni RAM
- FRAM/FeRAM - feroelektrični RAM je hitrejši, potroši manj energije, a dosega manjšo gostoto kot flash
- Holografski(optični) princip - shranjevanje podatkov tudi v notranjosti medija
- Molekolarni (polimerni) spomin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Magnetni boben
kdaj?
velikost?
kdo?

A

1932
62.5KB
Gustav Tauschek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Magnetno pomnjenje (sestava)

A

bralno-pisalna glava:
z magnetnega materiala z zračno režo
pomnilni magnetni medij:
nanesen na nemagnetnem nosilcu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kako to sploh deluje(slika z tuljavo 7 stran) njene komponente

A

1) Tok skozi tuljavo
2) Pojavi se magnetni tok
3) Na reži se pojavijo magnetne
silnice
4) Magnetni material se poravna s silnicami
5) Magnetni material se premakne
na naslednjo celico

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Vrste kodiranja

A

Fazno kodiranje
Frekvenčno kodiranje
Spremenjeno frekvenčno kodiranje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Fazno kodiranje

A
  • sprememba magnetnega pretoka v središču vsake celice
  • 1 iz - na +
  • 0 iz + na -
    zaporedje 0 ali 1
  • sprememba na prehodu med bitnima celicama

v najslabsem primeru le 50% učinkovitosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Frekvenčno kodiranje

A

sprememba polja na koncu vsakega “okna”
- 1 - sprememba tudi na sredi okna (dvojna frekvenca)
- 0 na sredi okna ni spremembe (enojna frekvenca)
Pri branju:
- 1 otipamo napetost
- 0 ne otipamo

50% učinkovitost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Spremenjeno frekvenčno kodiranje

A
  • sprememba magnetnega polja le sredi vsake celice z logicno 1
  • impulz tudi na prehodu med dvema 0
  • 100% učinkovitost
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q
Random lastnosti
(sestava)
kje so zapisanje informacije?
kaj obdeluje plošče
kje se shranjujeo informacije
kje so namescene glave
A
  • Disk sestoji iz nekaj plošč (pogosto 2)
  • informacije so na ploščah pogosto zapisane na <b>obeh straneh</b>
  • posamezno stran plošče obdeluje <b> bralno pisalna glava</b>
  • informacije se shranjujejo v sledeh (tracks)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

zgradba magnetnega diska

A
  • sledi razlicnih plošče tvorijo valj oz cilinder
    sled je razdeljena na izseke(sektorje)
  • vsi enako kapaciteto
  • danes na zunanjih cilindrih več izsekov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Tipične stevilke za diske z vmesnikom ATA

A

16383 valjev, 16 glav, 63 sektorjev na sled, 512 B

na sektor, kar je dalo 8 GB.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

naslovi podatkov: (2)

A

Fizična geometrija diska: Trojica (valj, glava, sektor)
predstavlja
Logična geometrija: 1-D naslov), ki jo “razumeta”
operacijski sistem in BIOS.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Translacijske metode

kaj delajo?

A

prevajajo med fizično in

logično geometrijo skrbijo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

FORMULE ful random morm priznat

A
Logični naslov LBA = (cilinder * HPC + glava)*SPT +
sektor + 1,
HPC = število bralno-pisalnih glav
SPT = število sektorjev na sled.
sektor = (LBA mod SPT) + 1
glava = (LBA / SPT) mod HPC
cilinder = (LBA / SPT) / HPC
Primer za diske ATA
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

sektorji in sledi na praznem disku

A

Ni jih, ampak jih postavimo z nizkonivojskim formatiranjem

  • nekoč jih je uporabnik,
  • danes enkrat to opravijo proizvajalci
17
Q

v kaj so organizirani izseki?

A

v skupine ali grozde (clusters)

18
Q

material plošče

A

plošče so iz trdega (do tod trdi disk) nemagnetnega materiala - substrata
- običajno aluminija
- iščejo se alternative ( npr. steklo zmesi stekla, keramike, magnezija,..)
<b>Magnetni premaz </b>vcasih debela 0,5 do 0,75 (μm)
danes cca. 10x tanjsa

19
Q

Bralno pisalne glave (kam so pritrjene, kako se premikajo)

A
  • Preko ročic pritrjene na skupno os,

- za radialno premikanje skrbijo drsniki

20
Q

Winchesterski diski

A
  • Med obratovanjem glave lebdijo nad diskim zaradi vrtinčenja zraka ob površini diska.
21
Q

nekoč, danes bralne glave

A
  • bralne glave nekoč z bralno tuljavico
  • Danes z magnetno-uporovne(ali uporne nevem a je misspelu) (MR)
  • kovine, ki spremenijo uporanost v magn, polju.
  • napajamo jih s konstantnim tokom.(ko premaknemo cez magnetno polje se ji spremeni uporanost, posledicno se spremeni tok, kar enostvo zaznamo…
  • dosti manjše in omogočajo večjo gostoto zapisa
  • pisanje poteka na klasičen način
22
Q

kako magnetimo magnetne domene?

A

a) longitudinalno (vzdolžno), v preteklosti
b) prečno magnetenje, redkeje
c) navpično magnetenje (tehnologija PMR –
Perpendicular Magnetic Recording Technology)
- izdatno povečanje gostote zapisa je prineslo

23
Q

Krmilnik diska( logično krmilno, kontrolno vezje )

A
  • danes integriran v pogonu na dnu diska
  • vsebuje mikroprocesor, medpomnilnik, podatkovni vmesnik in druge strukture in vezja za nadzor vse dogajanja znotraj diska
  • lastna nizkonivojska programska oprema, shranjena v bralnem pomnilniku ROM ( firmware )
24
Q

Funkcije krmilnika diska

A
  • Nadzira motor osi in skrbi za pravilno hitrost vrtenja
  • Nadzira gibanje ročice
  • Upravlja vse bralno-pisalne operacije.
  • Izvaja nadzor porabe.
  • Upravljanje in optimizacija notranjega medpomnilnika.
  • Koordinacija in integracija ostalih funkcij
25
Q

Podatkovni vmesnik

A
  • Komunikacija med diskom in <b> zunanjim svetom</b>
26
Q

Standardi podatkovnih vmesnikov

A
  • ATA A (Advanced Technology Attachment, PATA, IDE, EIDE, Ultra
    ATA, …) – do 133 MB/s
  • SATA (Serial ATA) - do 600MB/s
  • SCSI (Small Computer System Interface)
  • SAS ( Serial Attached SCSI) - do 600MB/s
  • za zunanje priključevanje(USB, FW in eSATA)
27
Q

Karakteristike Magnetnih diskov

A
  • Kapaciteta diska (do 10 TB, SSD tudi do 6 TB)
  • Gostota zapisa ( stevilov bitov na cm)
  • prostorska gostoa (bit/cm*cm)
  • radialna gostoa( stevilo sledi na cm)
  • hitrost vrtenja ( vrtlaji na minuto - rpm)
  • čas dostopa:
  • čas iskanja
  • čas mirovanja
  • čas prenosa podatkov
28
Q

kaj je SSD

kje se ga uporablja?

A

SSD:
tehnologija (trajnega) pomnjenja
Uporablja: FLASH ali DRAM (nekoč)

DRAM hitrejši,
-le začasno pomnjenje (dodaten vir energije . baterija
Hibridni pogon = HHD(masovni) + SSD(cache)

29
Q

flash SSD

A

lahko ima manjsi cache ( DRAM ).

Pri DRAM SSD ni potrebe po predpomnilniku! :)

30
Q

Prednosti SSD:

A

<ul>
<li>brez vrtečih oz. gibljivih delov; </li><li> ni izgube, če npr. disk pade na tla;</li><li>daljša življenjska doba (a odvisna od število zapisovanj) </li>
<li>višja hitrost (čas dostopa – primerljiv z RAM) – reda 10x
hitrejši prenos kot pri HDD</li>
<li>nižja masa – manj kot 100 g, HDD slab kilogram</li>
<li>ni segrevanja</li>
<li>manj porabe energije</li>
<li>ni fragmentiranosti</li><li>ni tiho delovanje</li></ul>

31
Q

prednosti HDD:

A

<ul>
<li>višja gostota zapisa</li><li>nižja cena</li><li>pri SSD pisanje ni prepisovanje ampak brisanje + pisanje</li><li>praktično neomejeno število zapisovanj</li><li> Pri SSD sposobnost in zanesljivost zapisovanja padata </li>

</ul>