M. Rupnik Flashcards

1
Q

Kakšne interakcije poznamo med mikrobom in gostiteljem?

A

Interakcije med mikrobom in gostiteljem so lahko koristne ali škodljive (patogeni mikroorganizmi, povzročanje bolezenskih znakov).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kako preprečimo in zdravimo nalezljive bolezni?

A

Načini za uspešno preprečevanje in zdravljenje nalezljivih bolezni so:
- preprečevanje širjenja (nadzor povzročiteljev v živalskem rezervoarju, cepljenje, nadzor hrane in vode)
- terapija (antibiotiki, antimikotiki, antiviretiki, zaviralci imunskega sistema (sepsa), probiotiki, naravni pripravki)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je patogenost? Katero stopnjo patogenosti poznamo?

A

Patogenost je sposobnost mikroorganizma, da povzroča bolezen (primarno patogeni mikroorganizmi in oportunistični mikroorganizmi)
Virulenca je stopnja patogenosti. Razlike so že med sevi znotraj ene vrste (komenzal - patogen, različni sevi - različne bolezni)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Metode raziskovanja patogeneze?

A
  • Kochovi postulati – patogenost
  • Eksperimentalno določanje virulence (poskusi na cel. Kulturah, poskusi na živalskih modelih, LD50 letalna doza in IF50 infekcijska doza)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kako lahko patogeni vstopajo v gostitelja?

A
  • Koža – rane, vektorji
  • Sluznice
  • Očesna veznica
  • Zaužitje
  • Inhalacija
  • Spolni prenosi
  • Naravne bariere (koža, sluz, pH, izločki (encimi, snovi, ki zavirajo rast mikrobov), mikrobiote)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kako mikroorganizmi povzročajo bolezni?

A
  • pritrjanje (adhezija)
  • namnoževanje
  • izogibanje imunskemu sistemu
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Preživetje v gostitelju - adherenca.

A
  • strukture za pritrjanje bakterije (adhezini, lipoteihoična kislina, fimbrije, kapsula)
  • strukture za pritrjanje virusa (proteini v ovoju ali kapsidi)
  • strukture za pritrjanje parazita (posebne strukture)
  • biofilmi
  • tropizem
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Naseljevanje gostitelja - namnoževanje.

A
  • dejavniki okolja (temperatura
    vodna aktivnost, pH, kisik)
  • hranila
  • makronutrienti
    (Brucella abortus; rezervoar – živali (drobnica), rast v večini tkiv slaba, rast v posteljici dobra, eritriol
  • mikronutrienti (železo, sistemi za privzemanje Fe)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Invazivnost in intracelularnost.

A
  • Invazivnost
    razširjanje v celicah, tkivih, organih
  • lokalna okužba, sistemska okužba
  • Znotrajcelični mikroorganizmi
    bakterije (klamidije, rikecije, legionele…), virusi, paraziti (povzr. malarije…)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Izogibanje imunskemu sistemu.

A
  • intracelularnost
  • antigenska variacija
  • kapsula
  • direktno uničevanje imunskih celic
    toksini - citolizini
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Direktne in indirektne poškodbe.

A

DIREKTNE:
* mehanske
* encimi
* toksini

INDIREKTNE:
*prisotnost mikroorganizma – imunski
odziv – bolezenski znaki
* poškodbe tkiv zaradi dolgotrajne ali
močne imunske reakcije
* citokinske nevihte

Vnetje – lokalni, sistemski znaki

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Bakterijski toksini.

A

Tip molekule (in lokacijo v bakter. celici):
* endotoksin (LPS) - Gram negativne bakterije
* eksotoksini - Gram negativne in Gram pozitivne bakterije

Mehanizmi delovanja:
* Pore
* Sprememba receptorja
* Encimi
- fosfolipaze
- proteaze
- ADP riboziltransferaze
- glikoziltransferaze

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Uporaba protimikrobnih zdravil.

A
  • Zdravljenje obolelih
  • Kemoprofilaksa – zaščita posameznikov ob tveganju
    zdravi posamezniki kontakti določenih nalezljivih bolezni priporočila: Program cepljenja in zaščite z zdravili perioperativna profilaksa bolniki z zmanjšano imunostjo AIDS, splenektomija, imunosupresija.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kako se razvije rezistenca?

A

Občutljiva bakterija - Mehanizmi (1. mutacija gena, 2. pridobitev gena od rezistence bakterije - horizontalni in genski prenosi) - Rezistentna bakterija

Občutljiva bakterija - Zmanjšana občutljivost - Nizka stopnja rezistence - Rezistentna bakterija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Načini za obvladovanje nalezljivih bolezni.

A
  • Nadzor rezervoarjev živali
  • varna hrana (pridelava, predelava, priprava, shranjevanje)
  • varna pitna voda
  • varna rekreacijska
  • Nadzor vektorjev - komarji
  • Karantena
  • Cepljenje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Obramba organizmov pred tujki.

A

Bariere in imunski sistem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Bariere.

A

Mehanske:
- koža: zunanja bariera, zelo učinkovito ščiti pred MO
- sluznica: tok sluzi
- peristaltika v črevesju
- tok urina

Kemične:
- kisel pH želodca
- v izločkih celic (slina, solze) – lizocin razbije bakterijske celice
- v znoju

Mikrobne

18
Q

Imunski sistem.

A
  • protitelo
  • antigen (molekula, ki jo prepozna pridobljena imunost)
  • makrofag
  • neutrofil
19
Q

Kaj je prirojena imunost?

A

Prirojena imunost ščiti takoj, loči med lastnim in tujim, tako da prepozna vzorce PAMP. Nima spomina, makrofagi pa vedno isto hitro in isto močno reagirajo.

20
Q

Kaj je pridobljena imunost?

A

Pridobljena imunost ima počasen odziv, prepoznava specifične antigene in ima spomin (izkoriščamo za cepljenje). Limfocit B dela protitelesa in reagira vedno hitreje in močneje. Nastajajo tudi spominske celice.

21
Q

Zakaj sta prirojena in pridobljena imunost pomembni?

A

Obe imunosti sta pomembni. Imunski sistem mora prepoznati tujke, ki so izven (neutralizira toksine) in znotraj (ubije celico) naše celice. Imunski sistem to prepoznava preko lastnih celic ali proteinov.

22
Q

Iz česa je sestavljen imunski sistem?

A

Imunski sistem sestavljajo:

  • celice (poimenujemo jih glede na proteine, vse nastajajo v kostnem mozgu – makrofag – neutrofil – limfocit B in T)
  • organi (razvoj imunskih celic, imunski odgovor)
  • limfatični sistem (limfne žile in limfa, kroženje imunskih celic in proteinov)
  • proteinski sistem
  • citokini in drugi mediatorji (za komunikacijo med celicami imunskega sistema, uravnavajo razvoj imunskega sistema in uravnavajo razvoj imunskega odziva)
23
Q

Kaj so primarni limfatični organi? In kaj so sekundarni limfatični organi?

A

Primarni limfatični organi:

  • med zorenjem celic se vzpostavi toleranca za lastno, predstavi se mu lastne antigene

Sekundarni limfatični organi:

  • dogaja se pridobljena imunost (prirojena se dogaja na mestu okužbe/poškodbe)
  • bezgavke so vstavljene v limfatični sitem
  • vranica tvori imunski odgovor za vse tuje v krvi
  • MALT je imunsko tkivo povezano s sluznicami, predstavlja največ imunskega sistema – 50%
24
Q

Kakšna je povezava med krvnim in limfatičnim sistemom?

A

Povezave med krvnim in limfatičnim sistemom:
- iz kapilar izstopa plazma in plini v tkivo
- plazma v tkivih se imenuje limfa, okoli celic pa medcelična tekočina
- limfatični sistem: mišice potiskajo tekočino v limfno žilo do krvožilja
- povezava omogoča kroženje te tekočine, ki prinaša hranila in odnaša škodljive snovi

25
Q

Kako poteka imunski odziv?

A

Potek imunskega odziva:
- poškodba, bakterije prodrejo v organizem
- prirojena imunost ščiti na mestu
- dendritska celica prenese eno celico bakterije v bezgavke za nastanek pridobljene imunosti
- nastale imunske celice vstopijo v kri in do okužbe/vnetja

26
Q

Kaj je vnetje?

A

Vnetje: je lokalni odgovor tkiva na poškodbo ali infekcijo, je mehanizem, ki zagotovi levkocite in plazemske proteine na mestu okužbe

  • pordečitev, oteklina, bolečina, povišana lokalna T
  • funkcije: uničevanje in odstranjevanje tujka, fizikalna bariera, ki prepreči širjenje vnetja in popravljanje oz. odstranjevanje poškodovanega tkiva
  • ob poškodbi imunski sistem sproži vnetje – na mestu se spremeni krvožilje, da postane bolj propustno in lahko pride več plazme do poškodovanega tkiva (plazma prinaša proteine imunskega sistema)
  • nastane bolečina
  • učinek je najprej lokalen
  • kasneje lahko nastajajo tudi citokini – sistemski učinek (vročina, slabost, utrujenost, namnoževanje levkocitov)
27
Q

Kaj je fagocitoza?

A

Fagocitoza:
- glavni fagocitni celici sta makrofagi (v tkivu) in nevtrofilci (v krvi)
- prepoznavanje tujka  fagocitoza  uničena snov
- PAMP so vzorci molekul, ki jih MO imajo, mi pa ne, so oblika RNA, proteini, izrastki bakterij, pile, polisaharidi…
- DAMP so damage associated molecular patterns
- nevtrofil: prepozna, uniči, umre (nastane gnoj)
- fagocit bakterijo uniči in ne umre, ampak izloča citokine
- IL-1, IL-6, TNF-α
- začne se vnetje
- citokini se razširijo po krvi do 1) možganov (regulacija T), 2) jeter,
3) kostnega mozga (sproščajo se mladi nevtrofilci)
- frustrirana fagocitoza: fagocit lahko zajame toliko, kot je velika njegova membrana, če je tujek prevelik ne more zaključit fagocitoze in namesto znotraj fagocita se fagocitozni procesi dogajajo izven celice in poškodujejo lastna tkiva

28
Q

Kaj je komplement?

A

Komplement je sistem 50 proteinov v krvi, urejeni so v kaskado, se sprožajo. Lahko sprožijo spremembe krvožilja, lahko se pripnejo na bakterije – OPSONIZACIJA, pomagajo pri prepoznavanju makrofaga bakterije.

29
Q

Kaj so interferoni?

A

Interferoni α, β povedo celicam v okolici, naj ne omogočajo več podvajanja DNA in proteinov, tako se virus ne more več razmnoževat.

30
Q

Kako nastanejo protitelesa?

A

Nastanek protiteles – PRIDOBLJENA IMUNOST
- V krvi je ogromno limfocitov B in vsak prepozna malo drugačne antigene
- Funkcija: Nevtralizacija (toksinov, virusov, bakterij)
- Med imunskim odzivom se jih namnoži le nekaj, vežejo se na bakterijo – opsonizacija
Limfociti T
- ubijejo okužene in spremenjene celice
Citotoksični levkociti Tc
- uničevanje celic z intracelularnimi mikroorganizmi (virusi, bakterije, paraziti)
- uničevanje evkariontskih parazitskih celic
- uničevanje tumorskih celic
- uničevanje presadkov

31
Q

Porazdelitev in funkcija Ig tipov.

A
  • IgM
  • prvo protitelo v imunskem odzivu (zato nizka afiniteta) vendar pentamerna struktura (vezava na več epitopov hkrati – boljša vezava, zelo velika molekula – predvsem v krvi, manj v limfi in tkivih)
  • zelo učinkovita aktivacija komplementa
  • sinteza lahko neodvisna od sodelov. T celic (pomemben pri polisaharidnih antigenih)
  • razpol. čas 5 dni

IgG

  • glavno protitelo v krvi in ekstracelularni tekočini
  • prehod čez placento – zaščita novorojenčka
  • dober opsonin
  • dober aktivator komplementa
  • razpol. čas 23 dni
  • glavno protitelo spominskega odziva

IgA

  • serumski IgA in sekretorni IgA
  • glavno protitelo v izločkih (sluz, slina, mleko, solze)
  • slabši opsonin, slabši aktivator komplementa
  • dobra nevtralizirajoča aktivnost
  • razpol. čas 6 dni

IgE

  • zelo malo v krvi in ekstracelularni tekočini (<1% celotnega Ig)
    pomen pri antiparazitskem imunskem odgovoru
    močna vezava na mast celice in sproščanje mediatorjev
    razpol. čas 2,5 dni
32
Q

Th - pomočniški limfociti

A
  • Izločajo citokine
  • Usmerjajo aktivacijo različnih imunskih celic

Citotoksični levkociti Tc – funkcije
* uničevanje celic z intracelularnimi mikroorganizmi (virusi, bakterije, paraziti)
* uničevanje evkariontskih parazitskih celic
* uničevanje tumorskih celic
* uničevanje presadkov

33
Q

Kakšne so napake v delovanju imunskega sistema?

A
  • alergije
  • pozne preobčutljivostne reakcije – izpuščaji
  • avtoimunske reakcije – poškodbe lastnih tkiv, okvarjena toleranca
34
Q

Kako onesnaženost okolja vpliva na imunski odziv?

A
  • prašni delci
  • polutanti
  • dolgotrajno in obsežno vnetje
  • poškodbe drugih celic
    znak za imunski sistem
35
Q

Kaj je mikrobiota?

A

Mikrobiota je populacija mikroorganizmov, ki stalno naseljujejo različne predele našega telesa.

mikrobiota – vsi mikroorganizmi
mikrobiom – vsi geni

Lahko tudi:
vse mikrobiote znotraj organizma,
vsi mikroorganizmi v kontekstu okolja

36
Q

Povezava sesalcev in mikroorganizmov.

A

Herbivori, karnivori in omnivori so se razvili večkrat neodvisno, vsi pa so v večji (herbivori) ali manjši meri odvisni od razgradnje hrane s strani mikroorganizmov.
Ta razgradja poteka kot anaerobna fermentacija – mesto pa je različno, različne prilagoditve prebavnega trakta

37
Q

Kaj velja za vse mikrobiote (ljudje, živali, rastline)?

A
  • Mikrobiote se prenašajo vertikalno
  • Mikrobiote se razvijajo s starostjo gostitelja
  • Mikrobiote so v ko-evoluciji z gostiteljem
  • Mikrobiote imajo pomembne vloge pri vzdrževanju fizioloških procesov
  • Neuravnotežene mikrobiote so povezane z boleznimi
38
Q

Kaj je vloga mikrobiote?

A
  • zaščita (kolonizacijska rezistenca)
  • razgradnja makromolekul in produkcija hranil
  • vpliv na razvoj in delovanje gostitelja
  • izvor okužbe (komenzal – patogen)
  • povezava z boleznimi
39
Q

Kolonizacijska rezistenca.

A

Komenzalne bakterije:
* Imunsko posredovana kolonizacijska rezistenca -> Modulacija imunskega in vnetnega odgovora
* Direktna inhibicija -> Direktno zaviranje rasti ali uničevanje mikroorganizmov

40
Q

Kaj vpliva na spremembe mikrobiote?

A
  • Snovi, ki jih vnašamo – uničevanje nekaterih skupin bakterij
  • Vnetje – poveča prisotnost kisika, anaerobi ↓, enterobakterije↑↑
  • Življenjski stil
41
Q

Komercialni pripravki za izboljšanje mikrobiote.

A

Probiotik – bakterijski sev, ki ima pozitivne učinke na zdravje, če ga zaužijemo v dovolj veliki količini (L. rhamnosus GG, tudi glive in fagi)

Prebiotik – snovi, ki pozitivno vpivajo na rast koristnih bakterij (inulin, oligofruktoza)

Sinbiotik – kombinacija probiotika in prebiotika

Postbiotik – inaktivirane mikrobne celice, deli celic (cel. stena), topni produkti/metaboliti

Psihobiotik