limfni sistem in obrambna telesa Flashcards
limfni ali mezgovni sistem
- limfne kapilare, limfne žile, bezgavke, limfa (tkivna tekočina, okolica + levkociti; prozorna; vrača se v krvni obtok po dveh velikih limfnih vodih – L in D podključnična vena)
- ni osrednje črpalke
sistm enosmernih zaklopk
omogoča premikanje limfe vedno proti vratu; gladke mišice v stenah limfnih žil limfni ali mezgovni sistem: limfne kapilare, limfne žile, bezgavke, limfa (tkivna tekočina, okolica + levkociti; prozorna; vrača se v krvni obtok po dveh velikih limfnih vodih – L in D podključnična vena)
naloge
- zbiranje in vračanje tkivne tekočine - prenašanje snovi (maščobe) - obramba pred okužbami (bezgavke)
bezgavke
= skupki limfnega tkiva - zorenje limfocitov in monocitov (makrofagi) - zgradba
vranica
- L zg.del trebušne votline
- odstranjevanje in razgrajevanje krvničk
- obramba telesa (vsebuje limfocite in požiralke)
priželjc
- zg.del prsnega koša za prsnico; dva režnja
- zorenje limfocitov
- aktiven v otroški dobi
patogeni
- povzročitelji bolezni (virusi, nekatere bakterije, protisti, glive)
- vstopajo v telo skozi vse telesne odprtine
odpornost / rezistenca
Sposobnost organizma, da se brani pred tujimi snovmni in celicami na vseh obrambnih črtah
dva obrambna sistema
A) prirojena imunost (živali, rastline) B) pridobljena imunost ( samo vretenčarji)
prirojena imunost
prva obramba pred „napadalci“; sproži se – ne glede na to, ali je organizem že bil v stiku s tujkom, ali ne. Receptorji so nespecializirani, prepoznavajo skupne značilnosti različnih povzročiteljev bolezni; hiter odgovor.
pasivni način obrambe
pregrade (koža, sluznične membrane: sluz, migetalčni epiteli, lizocim…obrambni mehanizmi, ki se aktivirajo takoj ob vstopu tujkov v telo – osnova je prepoznavanju tujkov; majhen nabor receptorjev; zelo širok spekter različnih patogenov
aktiven način obrambe (notranja obrmaba)
- fagocitoza: nevtrofilci, makrofagi * protimikrobne beljakovine: interferoni, komplementi * vnetni odziv: histamin, rdečina, oteklina, vročina * naravne celice ubijalke: ločevanje zdravih celic od obolelih
pridobljena imunost
Samo vretenčarji – razvije se le ob stiku z določenim tujkom
- veliko različnih specifičnih receptorjev – za prepoznavanje specifičnih tujkov (počasnejši odziv);
- ključni so limfociti B in T
limfociti B in T
- nastajajo v kostnem mozgu (eni gredo v priželjc: limfociti T, drugi dozorijo v kostnem mozgu: limfociti B)
- obe vrsti prepoznata in onesposobita tujke; prispevata k imunskemu spominu…
- vsaki tuji molekuli, ki sproži imunski odziv, pravimo antigen (B ali polisaharid) – limfociti T in B jih prepoznavajo s pomočjo posebnih antigenskih receptorjev
limfociti B
se diferencirajo v dve vrsti celic: v spominske limfocite B in v plazmatke, ki izločajo v kri antigenske receptorje oz. protitelesa ali imunoglobulini (Ig); oblika črke Y
limfociti T
se odzivajo le na dele antigenov, ki so jih predelale in prinesle okužene celice ali makrofagi; branijo telo pred znotrajceličnimi bakterijami in virusi, praživalmi, glivicami, trakuljami, glistami in rakastimi celicami.
Pridobljena imunost: naravno pridobljena
A/ aktivna - antigeni vstopijo v telo po naravni poti in telo proizvede protitelesa in specializirane limfocite B/ pasivna – med nosečnostjo zarodek prejme od matere protitelesa prek posteljice, ali pa po porodu z materinim mlekom.
pidobljena imunost: umetno pridobljena
A/ aktivna - antigeni (oslabljeni ali mrtvi mikrobi ali le deli mikrobov) so v cepivu in telo proizvede protitelesa in specializirane limfocite B/ pasivna – v telo se injicira imunski serum (določena protitelesa) in telo ne proizvede nobenih protiteles
